Nič hudega sluteč komitent je tako na lažnem bančnem spletnem mestu vnesel identifikacijske podatke, ki so jih kriminalci nato uporabili za vstop v njegovo spletno banko in nakazali denar z njegovega na svoje bančne račune.

Torej ste ostali brez denarja! Kaj pa zdaj?
Zakon o plačilnih storitvah zaradi zaščite potrošnika pravi naslednje:

– Če transakcija denarja ni posledica potrošnikove zlorabe ali če mu ni mogoče očitati  hude malomarnosti pri uporabi storitev spletne banke, mu je banka dolžna povrniti ukradena sredstva v znesku nad 150 €.

– Zato je seveda pomembno, da pri uporabi spletne banke natančno upoštevate navodila banke in obvestila o varnem poslovanju.

– Vaša naloga je tudi, da poskrbite za varno uporabo računalnika s primernimi zaščitnimi programi, da varujete svoje osebno geslo za dostop do banke, in da v primeru, ko zaznate zlorabo, takoj obvestite banko in policijo. V nasprotnem primeru lahko banka zavrne povrnitev škode.

A dokazovanje dejstva, da niste računalniška neroda, ki ne poskrbi za svojo varnost, je lahko naporno. Policija vam izsledkov preiskave ponavadi ne bo predala, ugotavljajo na zvezi potrošnikov. Tako vam ostane še najem strokovnjaka za računalniško forenziko, ki pa seveda ni zastonj.

V zvezi potrošnikov še navajajo, da ni jasno, kakšno skrbnost lahko banka zahteva od potrošnika pri poslovanju s spletno banko in kakšne informacije o varnem poslovanju mora banka zagotoviti potrošniku. Po njihovem bi morale banke pri presoji primerov zlorabe izhajati iz predpostavke, da je potrošnikovo znanje računalništva povprečno, saj gre za storitev, namenjeno množini uporabi.
Na drugi strani pa v bankah pravijo naslednje: „Če boste pozorni in previdni, težav ne bo.“