Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad (IMF) redko prideta na naslovnice. Pretekli teden je bilo drugače, saj je potekalo spomladansko zasedanje mednarodnih finančnih ustanov, na katerem je postalo kristalno jasno, da se svet sooča s hudo negotovostjo. IMF kljub vsem dogajanju letos ne pričakuje recesije svetovnega gospodarstva, je pa znižal obete za rast.

Se pa IMF sooča, tako kot številne druge organizacije, s hudimi ameriškimi kritikami. Tako je ameriški finančni minister Scott Bessent izjavil, da je IMF skrenil s poti svojega poslanstva ob ustanovitvi, poroča STA. Bessent je sklad še kritiziral, da ne pritisne dovolj na Kitajsko, naj odstopi od politike, ki izkrivlja svetovno trgovino, kar pomeni, da se preveč osredotoča na izvoz, ne spodbuja pa domačega povpraševanja. Prav tako ZDA moti pretirana osredotočenost na podnebne spremembe.

In to še ni vse – pod vprašaj je postavljena tudi sama podpora ZDA tema dvema organizacijama, poroča spletna stran Deutsche Welle.

Projekt 2025 za izstop iz IMF in Svetovne banke

O tem se špekulira že od "Projekta 2025", desničarskega političnega dokumenta, ki je spremljal Trumpovo zmago na volitvah, in napovedal umik ZDA iz obeh institucij, poroča omenjena spletna stran. Po dokumentu sta IMF in Svetovna banka "draga posrednika", ki preusmerjata ameriški denar.

V teh dveh institucijah imajo res razlog za skrb, saj je Trump že pokazal, da ne blefira, ko je ponovno odstopil od pariškega podnebnega sporazuma in Svetovne zdravstvene organizacije. Februarja je ukazal, da se v pol leta pregledajo vse donacije ZDA vsem mednarodnim organizacijam, s čimer je USAID praktično ugasnil.

Washington še ni imenoval izvršnih direktorjev v IMF in Svetovni banki, mnogi pa menijo, da gre pri blokadi za namerno in jasno sporočilo.

"Vse to kljub dejstvu, da so imele Združene države Amerike od teh institucij resnično korist, tako gospodarsko kot prek mehke moči. Z največjim številom glasov v IMF in Svetovni banki ima Washington dejansko pravico veta na pomembne odločitve. Posojila zadolženim državam pogosto prihajajo s pogoji, kot je liberalizacija trga, kar ustreza interesom ZDA," poroča DW.

Robert Wade, profesor politične ekonomije na London School of Economics, meni, da bi imel umik ZDA resne posledice za globalni položaj Washingtona. "Vrsta ameriških administracij in kongresa se že dolgo obnašajo, kot da sta Svetovna banka in IMF agenta ali podaljšana roka ameriške države," je Wade povedal za DW. "Tako ali drugače ima Washington velik vpliv nanje," je dodal.

Posledice bi bile hujše od Trumpovih carin?

Rekordno visoke Trumpove carine so povzročile negotovost v svetovnem gospodarstvu. Delniški trgi so potonili. Kritiki se zdaj bojijo, da bi lahko Trumpova administracija, osredotočena izključno na domače razmere, razbila celoten svetovni finančni sistem, vzpostavljen po sporazumu iz Bretton Woodsa. Njegovo bistvo so nihajoči tečaji, prevlada dolarja in institucij, kot sta IMF in Svetovna banka.

"Trumpova administracija nima skladnega stališča o reformah Svetovne banke, IMF ali katere koli druge mednarodne institucije," pravi Konstantin Gurdgiev, profesor financ na Univerzi Severnega Kolorada. "Gre za populistično agendo 'jaz tebi - ti meni'. Osredotočena je na domače razmere in išče hitre zmage na račun mednarodnega sistema," je za DW dejal Gurdgiev.

Umik ZDA bi lahko IMF in Svetovno banko takoj prikrajšal za pritok svežega denarja

Instituciji imata teoretično na voljo 1,5 bilijona dolarjev. Ta denar večinoma prihaja iz Washingtona. Gurdgiev napoveduje, da bi to imelo "pomemben vpliv" na sposobnost teh institucij, da se odzovejo na krize. Meni tudi, da bi bil umik ZDA darilo Kitajski, ki je že veliko vložila v širitev svojega globalnega vpliva. "Obe ustanovi sta izjemno dobičkonosni za ZDA in jim pomagata pri uresničevanju njihove dolgoročne agende zmanjševanja tveganja vpliva iz držav, kot je Kitajska," je za DW dejal Gurdgiev.

Kitajski model kot konkurenca

Ocena Centra za politiko globalnega razvoja bostonske univerze kaže, da je Kitajska od leta 2008 do 2021 stotim državam zagotovila skoraj 500 milijard dolarjev posojil. 

Ker sta IMF in Svetovna banka oslabljena, bi se lahko države v dolžniški krizi ali tiste, ki iščejo denar za infrastrukturo, vse bolj obračale na Peking, kar bi okrepilo kitajski vpliv.

Leta 2015 so Kitajska in druge države BRICS ustanovile Novo razvojno banko (NDB), ki jo pogosto obravnavajo kot konkurenco Svetovni banki. NDB ponuja posojila z manj pogoji tudi v drugih valutah, da bi prekinila prevlado dolarja.

Izstop ZDA bi verjetno spodbudil selitev sedežev IMF in Svetovne banke – morda na Japonsko, drugo največjo financerko. Wade ugotavlja, da bi temu ostro nasprotovala Kitajska, ki pa ima premajhno volilno udeležbo (6,1 odstotka v IMF).

Kako bi lahko Trump dosegel boljši dogovor z IMF in Svetovno banko?

Trump bi lahko rekel: Povečajte svoje financiranje in dobili boste večji delež glasov, morebitno pogajalsko taktiko ameriškega predsednika opisuje Wade. "Bolj verjetno je, da bi ZDA resno zagrozile z izstopom iz Svetovne banke [kot tudi IMF]."

Kje so alternative?

Medtem ko bi lahko regionalne banke, kot sta Azijska razvojna banka ali Medameriška razvojna banka, delno nadomestile vlogo Svetovne banke, je alternativ IMF le malo. Prizadevanja držav BRICS, da bi ustvarili protipostavko IMF, so prav tako v mirovanju.

Gurdgiev trdi, da Trump pričakuje, da bosta IMF in Svetovna banka "podprla" njegovo politiko visokih carin in prednostne naloge Amerike, in vidi, da Washington sprejema ukrepe za omejitev vpliva Kitajske in drugih držav BRICS v obeh organizacijah. "Toda te institucije imajo dovolj intelektualne integritete, da razumejo, kako nevarne so te politike tako za ZDA kot za svetovno gospodarstvo," je dodal.

Nevihtni oblaki nad svetovno ekonomijo

Vse večja je zaskrbljenost, da bo agresivna tarifna politika sprožila svetovno finančno krizo – če se vse Trumpove grožnje uresničijo in se druge države maščujejo s protiukrepi.

IMF je 22. aprila popravil napoved gospodarske rasti - slabša je od dosedanjih ocen. Tako zdaj menijo, da bo svetovno gospodarstvo letos zraslo za 2,8 odstotka, namesto pričakovanih 3,3. Ameriško gospodarstvo pa bo zraslo le za 1,8 odstotka, kar je skoraj cel odstotek manj od prejšnje napovedi iz januarja. 

"Globalne finančne razmere so zelo krhke in zlahka zdrsnejo v krizo," opozarja Wade. Če se bo to zgodilo, pravi, bo moral Trump pozabiti na zgodbe o izstopu iz IMF in Svetovne banke.

Gurdgiev opozarja, da pomanjkanje angažiranosti Washingtona v teh institucijah še krepi pesimizem glede Trumpove ekonomske politike in prihodnje vloge ZDA na svetovnem prizorišču. "Institucije, ki delujejo kot posojilodajalci v skrajni sili, so onemogočene," je opozoril Gurdgiev. "To je popolna neumnost."

Vir: Deutsche Welle

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji! 

Najbolj brane novice: 

- Zdravnica se sramuje plače, ki jo prejema za svoje delo

- Kriza v gostinstvu: Zakaj luksuzne restavracije znižujejo cene?

- Iz dolgov s stilom: Finančni strokovnjak razkriva trike!