Potem ko je največja švicarska banka UBS privolila v nakup druge največje švicarske banke, Credit Suisse, ki se je znašla v hudih težavah, naj bi se razmere umirile. Obstajal je namreč utemeljen strah, da bi lahko zaradi propada banke Credit Suisse izbruhnila bančna kriza v Evropi. Toda ali je nevarnost že mimo? Ne, saj se včeraj trgi na novico o prevzemu niso najbolje odzvali, pristojni pa so hiteli miriti razmere. 

Tečaj delnice Credit Suisse je v ponedeljek od začetka dneva močno upadel, in sicer za več kot 60 odstotkov. Do konca dneva je cena nekoliko okrevala, vendar je to še vedno več kot 50-odstotni padec cene v samo enem dnevu. Tudi UBS ni ostala nedotaknjena, na začetku včerajšnjega trgovanja se je cena znižala za 15 odstotkov, do konca dneva pa se je izravnala.

A še vedno gre za več kot 10-odstotni padec cene od začetka bančne krize, čeprav bi morala biti UBS stabilna. Konca bančne krize ni videti, v javnost pa prihajajo nove informacije o morebitnem prelivanju izgub na preostali finančni sektor in s tem na celotno gospodarstvo.

Največja banka v Švici kupuje drugo največjo, in sicer za manj kot evro na delnico

Banka UBS kupuje svojega nekdanjega glavnega konkurenta za drobiž. Za delnico bo namreč odštela 0,77 evra, skupna vrednost prevzema znaša okoli tri milijarde evrov. 

"Credit Suisse ima dolgo zgodovino škandalov, vključno s poslovanjem z nekaterimi največjimi kriminalci na svetu, financiranjem kriminalnih dejavnosti in poslovanjem s strankami, ki so znane po zlorabah človekovih pravic," pa navaja komentator hrvaške spletne strani Index.hr. 

Med strankami so bili trgovec z ljudmi s Filipinov, šef hongkonške borze, zaprt zaradi podkupovanja, milijarder, ki je naročil umor svojega dekleta, libanonske pop zvezde, direktorji, ki so oropali venezuelsko državno naftno podjetje, pa tudi skorumpirani politiki od Egipta do Ukrajine, našteva. 

Prav zaradi teh praks je banka izgubila zaupanje drugih strank in pridobila sloves banke za kriminalce. Oktobra jo je sodišče v Švici obsodilo zaradi pranja denarja mamilarske mafije iz Bolgarije. Sodišče je ugotovilo pomanjkljivosti v Credit Suisse tako pri upravljanju odnosov strank s kriminalno organizacijo kot pri spremljanju izvajanja pravil proti pranju denarja.

Leta 2022 je izguba znašala sedem milijard švicarskih frankov

Napovedano je bilo, da bo leta 2023 izguba še večja. Od zadnjih treh mesecev leta 2022 do razkritja resničnega obsega krize so komitenti dvignili več kot 110 milijard švicarskih frankov.

Banka je v finančnem poročilu za leto 2022 sama priznala slabosti v notranjih finančnih nadzorih, kar so potrdili tudi neodvisni revizorji PricewaterhouseCoopers. Preprosto povedano, nihče ni (ali je slabo) nadzoroval, komu in pod kakšnimi pogoji se ponujajo finančne storitve.

Zaradi omenjenih težav z notranjim nadzorom, visokih sodnih kazni in posledično izgube zaupanja strank in vlagateljev si banka nikoli ni zares opomogla od finančne krize leta 2008. Še leta 2007 se je z njenimi delnicami trgovalo po 80 evrov na delnico in več.

Kljub vsemu je v začetku marca letos od švicarske nacionalne banke prejela 54 milijard dolarjev posojila v neuspešnem poskusu ohranjanja likvidnosti in povrnitve zaupanja vlagateljev

 Utemeljitev za reševanje je bila, da bi se njen bankrot razširil po celotnem finančnem sektorju in tako povzročil veliko gospodarsko krizo.

Na koncu se je kot rešiteljica nastale situacije ponudila banka UBS, a pod pogojem državnih garancij. Nekateri mediji poročajo, da je bilo za ta projekt zagotovljenih 260 milijard evrov, kar je tretjina švicarskega BDP.

Stresni testi bančnega sektorja niso zaznali težav. Zakaj?

A kako ni nihče zaznal, da se zadnje mesece v banki Credit Suisse dogaja nekaj nevarnega?

Junija 2022 so oddelki Credit Suisse in drugih bank iz EU opravili tako imenovani stresni test. S tem ameriška centralna banka (FED) preverja finančne kazalnike bank, ki imajo v ZDA podružnice s premoženjem, večjim od 100 milijard dolarjev, da bi ugotovila, ali so dovolj stabilni.

Scenarij, po katerem je bila testirana odpornost, je vključeval padec BDP za 3,5 odstotka, padec cen nepremičnin in dvig brezposelnosti na 10 odstotkov. Credit Suisse, vsaj njena podružnica v ZDA, je prestala test.

Evropska centralna banka (ECB) opravi podoben test vsaki dve leti. Zadnji je bil narejen leta 2021 in je določil veliko stabilnost bank v EU. ECB namreč v svojem poročilu trdi, da so banke bolj odporne na krizo in šoke kot med zadnjo veliko finančno krizo. A zadnji stresni test je bil zaradi pandemije prestavljen. 

Predzadnji stresni test je ECB opravila leta 2018, nato pa bi ga morala še leta 2020 in leta 2022. Vendar so bili zaradi pandemije testi prestavljeni za eno leto, tako da je bil namesto dveh opravljen le en stresni test. 

Če bi namesto leta 2021 stresni test bank izvedli leta 2022, ko so bile težave Credit Suisse bolj očitne in ko se je o njih že javno pisalo, bi morda lahko napovedali trenutno krizo in delovali preventivno. Težko je napovedati, kakšno politiko bi takrat izvajala ECB in ali bi leta 2022 njihov stresni test pokazal, da je Credit Suisse v težavah, vsekakor pa bi bilo namesto takojšnje panike veliko več časa za načrtovanje.

Sedaj se poraja vprašanje, ali obstaja še kakšna banka, ki je na robu propada in je uspešno prestala stresne teste ECB?

Vir: Index