Gotovina izginja iz Nemčije? Preverite, kaj to pomeni

Upad uporabe gotovine v Nemčiji predstavlja izziv za določene demografske skupine in sproža vprašanja o socialni vključenosti. Trenutno se opaža, da vedno manj podjetij in ponudnikov storitev v Nemčiji sprejema plačevanje z gotovino, kar povzroča nemalo težav, predvsem za otroke, starejše osebe, invalide in tiste brez bančnih računov. Ta trend je postal predmet zaskrbljenosti med pristojnimi institucijami, med njimi tudi Agencije za zaščito potrošnikov, ki opozarja tako kupce kot trgovce na možne negativne posledice. Analiza, izvedena septembra 2025, je dokumentirala kar 1.318 primerov, ko kupci niso mogli plačati z gotovino, kar potrjuje resnost in razširjenost problema. Ta pojava sega preko specifičnih sektorjev, saj so težave opažene od pekarstva in avtoservisov pa vse do javnih stranišč, kar nakazuje na sistemski problem, poročata spletni strani Fenix magazin in Biznis Telegraf.

Poleg splošne nepripravljenosti sprejemanja gotovine, se je Agencija za zaščito potrošnikov soočila tudi s pritožbami kupcev glede netransparentne komunikacije plačilnih politik. Pogosto so bili kupci postavljeni pred dejstvo, da določeno podjetje ne sprejema gotovine šele ob blagajni, kar je povzročalo neprijetne situacije. Še bolj zaskrbljujoči pa so primeri, ko so morali potrošniki doplačati, če so želeli plačati z gotovino. Ilustrativen primer tega je avtobusno podjetje v Ulmu, ki je za gotovinsko plačilo zaračunavalo dodatnih 25 centov, s čimer se je gotovinsko plačevanje efektivno podražilo. To odpira vprašanja o legitimnosti in etičnosti takšnih praks ter potencialnem omejevanju svobode izbire načina plačila.

Analiza uradnih podatkov nemške Bundesbanke potrjuje, da se trend upadanja uporabe gotovine nadaljuje in celo pospešuje. Leta 2023 so Nemci gotovino uporabili za le 51% transakcij, kar predstavlja zmanjšanje v primerjavi z letom 2021, ko je ta delež znašal 58%. V istem obdobju so se plačila s karticami povečala za kar 27%. Če pa pogledamo volumenski obseg prodaje, je gotovina predstavljala 26%, medtem ko so kartice presegle to številko z 32%. Burkhard Balz iz Bundesbanke poudarja, da "ta upad ni tako izražen kot med pandemijo, vendar se zmanjšuje hitreje kot v preteklih letih." Ti podatki jasno kažejo na spremembo v preferencah potrošnikov, saj bi imelo 44% vprašanih raje brezgotovinsko plačevanje, le 28% pa preferira gotovino, kar predstavlja znaten preobrat v navadah plačevanja.

Poleg padca uporabe je bil dokumentiran tudi znaten porast težav z dostopom do gotovine. Delež anketirancev, ki menijo, da je težko priti do bankomata ali bančnega okenca, se je alarmantno povečal s 6 % v letu 2021 na 15 %. Ta problem ni omejen le na ruralna območja, ampak se vse pogosteje pojavlja tudi v mestnih središčih, kar je zaskrbljujoč trend. Agencija za zaščito potrošnikov poroča o primerih, ko so bili kupci prisiljeni, da denar vrnejo na svoj bančni račun ali se celo vrnejo domov po kartico. To pa je vodilo do dodatnih stroškov, kot so nepredvidena nadomestila za prekoračitev limitov, zamudnine za neizvršeno transakcijo, ali višje stroške parkiranja zaradi ponovnega obiska trgovine ali banke, kar je nesprejemljivo in močno vpliva na potrošnike.

Paradoksalno je, da kljub zmanjšanju uporabe gotovine, dve tretjini Nemcev izrazito želi, da bi lahko gotovino uporabljali še naslednjih 15 let. Hkrati pa skoraj polovica prebivalstva pričakuje, da bo do takrat gotovina praktično izginila iz vsakdanjega življenja, kar kaže na precejšnjo razliko med željami in realističnimi pričakovanji. 

Agencija za zaščito potrošnikov ob tem poudarja, da je ključnega pomena ohraniti svobodo izbire načina plačevanja za vse državljane. Nasprotno, Bundesbanka javnosti zagotavlja, da bo gotovina ostala dostopna tudi v prihodnosti. Ta nasprotujoča si stališča in pričakovanja poudarjajo kompleksnost situacije in pomembnost nadaljnje regulacije, ki bo upoštevala interese vseh deležnikov v prihodnjih desetletjih.

Vir: Fenix magazin in Biznis Telegraf