Uradno mrtev, a živ: nepričakovana nočna mora posameznika

Nenad Marković iz Virovitice je 16. marca 2026 uradno umrl. Tako je vsaj pisalo v sistemu, čeprav je bil v resnici popolnoma živ, zdrav in nič hudega sluteč. Šokantno informacijo je izvedel šele tri dni pozneje – po naključju, ko je želel plačati račun, je ugotovil, da so njegove bančne kartice blokirane.

Ko je 19. marca stopil v banko, je naletel na enako nerazumljivo razlago: njegovi računi so bili blokirani, ker je sistem zaznal, da je umrl. Razlog? Usodna administrativna napaka, ki so jo storili v Splošni bolnišnici Virovitica, kjer so ob smrti drugega pacienta pomotoma vnesli OIB-številko živega Nenada Markovića, poročata strani Kamatica in 24sata.

OIB je hrvaška osebna identifikacijska številka, ki se razlikuje od EMŠO-številke tako, da ne vsebuje datuma rojstva. Gre za naključne številke. OIB se uporablja v vseh upravnih in finančnih postopkih.

Kako je Marković izvedel, da ga sistem ne šteje več med žive? Ko so v banki preverili njegove osebne dokumente, so mu razložili, da je njihov sistem zablokiral vse njegove račune, saj so prejeli obvestilo o njegovi smrti. Moški je prizor opisal kot nekaj med tragikomedijo in grozljivko.

Osupel in v šoku se je odpravil v matični urad, kjer je moral – dobesedno – dokazati, da je živ. Tudi tam so potrdili: napaka prihaja iz bolnišnice. Vnesli so napačen identifikacijski dokument in zamenjali podatke živega človeka z osebo, ki je dejansko umrla.

Rezultat? Nenad Marković je bil tri dni v administrativnem limbu: živa oseba brez pravnega obstoja.

Bistvo napake leži v bolnišničnem vnosu podatkov: umrl je bolnik z enakim imenom in priimkom, star 59 let, v dokumentacijo pa so pomotoma vnesli OIB 67-letnega živega Nenada Markovića. Zdravstveni dokumenti pokojnika so celo vsebovali zdravila in zdravstveno anamnezo živega Markovića, kar nakazuje, da je bolnišnica medicinsko obravnavala napačno osebo.

Brat pokojnega Predrag Marković je bil šokiran, ko je prejel odpustno pismo, v katerem ni bilo niti enega podatka njegovega brata – vse je pripadalo Nenadu Markoviću.

Ko so uslužbenci matičnega urada ugotovili razsežnost napake, je zavladala panika. Takoj so kontaktirali bolnišnico in zahtevali prave podatke o pokojniku, da bi lahko popravili smrtovnico in Nenadu Markoviću vrnili identiteto.

"V petek zjutraj sem izvedel, da sem mrtev. OIB pa mi je bil ponovno v funkciji šele od sobote," je dejal Marković. Čeprav je postopek tekel relativno hitro, je bil celoten incident izjemno stresen. Nenad je bil za sistem "mrtva oseba", zaradi česar so mu blokirali račune in onemogočili normalno poslovanje.

Moški je dejal, da se morda nekomu zdi vse skupaj smešno, a da njemu do smeha ni bilo. "Ni mi bilo vseeno. Na FINA-i so me vprašali, ali sem jaz Nenad Marković, ljudje za menoj pa so se smejali. Videti je smešno, a ni," je poudaril.

FINA je sicer hrvaška državna finančna agencija, ki upravlja plačilni promet, vodi registre računov, izvaja izvršbe, ponuja e-poslovne storitve in predstavlja enega ključnih stebrov finančne infrastrukture države.

Za človeka, ki ga sistem izbriše in označi za mrtvega, posledice niso le birokratske:

- izguba pravnega statusa,

- blokiran dostop do financ,

- psihološki stres,

- občutek nemoči, ker moraš dokazovati, da si živ.

Na drugi strani je družina dejansko preminulega trpela dodatno stisko, saj so prejeli dokumentacijo, ki ni pripadala njihovemu pokojnemu svojcu.

Gre za lekcijo za celoten zdravstveni in upravni sistem. Bolnišnica je sicer priznala napako, a ostajajo ključna vprašanja:

- kako je sploh prišlo do zamenjave identitete?

- kdo je odgovoren za vnos napačnega OIB-ja?

- ali je bil pokojni pacient zdravljen na podlagi tuje zdravstvene kartoteke?

- kako bodo povrnili škodo živi osebi, ki je bila pomotoma razglašena za mrtvo?

- ali je bilo o napaki obveščeno ministrstvo za zdravstvo?

Njegov primer jasno kaže, da lahko ena napačna številka v bolnišničnem sistemu uniči identiteto živega človeka, pretrese dve družini in razkrije, kako ranljivi smo v digitaliziranih administrativnih procesih.

Ta primer mora postati opozorilo in lekcija za zdravstvene ustanove in državne registre, saj posledice takšne napake daleč presegajo birokratski papir – segajo v temelje človekovega pravnega obstoja.

Vir: Kamatica, 24sata.hr