Te dni so številni na elektronske naslove prejeli pošto, ki naj bi jo pripravili v izbrani banki. A pozor – gre za lažna sporočila.

"V sporočilih se pošiljatelj izdaja kot pošiljatelj banke ali druge zunanje institucije in prejemnike sporočil vodi na lažno spletno stran (npr. skrivajo se za pretvezo, da je kreditna kartica blokirana ali gre za izboljšanje varnostnih ukrepov) ter od prejemnikov zahteva obvezno potrditev ali aktivacijo z vnosom osebnih in kartičnih podatkov," so sporočili iz Združenja bank Slovenije. 

Kako je videti tako obvestilo, si lahko pogledate v spodnjem članku. 

Ko bi nepridipravi prejeli vaše podatke, bi se "odpravili" po nakupih na tuje spletne strani. Seveda bi vse plačevali z vašim bančnim računom oz. plačilno kartico. 

Zato so v omenjenem združenju znova opozorili, da "prejemniki morebitnih tovrstnih sporočil ne klikate na povezavo v sporočilu, ki jo prejmete na elektronsko pošto ali na mobilni telefon".

Sporočilo nemudoma izbrišite. "Če dvomite v prejeto pošto ali ste v lažno spletno banko morebiti že vnesli svoje identifikacijske podatke, nemudoma kontaktirajte kontaktni center banke ali svojega osebnega bančnika ter kartico blokirajte," so še svetovali. 

Banke ali hranilnice od vas nikoli ne bodo zahtevale, da vnašate svoje osebne podatke ali podatke o karticah v spletne povezave, poslane prek elektronskih ali SMS-sporočil. To je lahko prvi znak, da gre za prevaro.

Kaj je phishing?

S 'phishingom' skušajo nepridipravi pridobiti različne osebne in občutljive podatke. V Združenju bank Slovenije opozarjajo, da gre v večini teh primerov za krajo uporabniških imen in gesel ter podatkov o kreditni kartici. 

Poleg elektronske pošte nepridipravi uporabljajo tudi SMS-sporočila in telefonske klice. 

"Sporočila so običajno poslana s sumljivih elektronskih naslovov, pogosto so zapisana v tujem jeziku ali v nepravilni slovenščini. Vsem je skupno to, da prejemnika nagovarjajo h kliku na povezavo v sporočilu, običajno pod krinko nekega nepredvidenega dogodka, ki zahteva hitro ukrepanje," so razložili. 

Poglejmo primer: pod pretvezo, da sporočilo pošilja banka ali hranilnica, vas obvestijo, da je vaš račun ogrožen ali zaklenjen oz. blokiran in da je zato treba klikniti na priloženo povezavo ter tam potrditi ali zavrniti transakcijo. 

Povezava v resnici vodi na lažno spletno stran, ki zahteva vpis uporabniškega imena, gesla in drugih osebnih podatkov. Sporočilo običajno vsebuje grafične elemente in podobno ciljane storitve, npr. mobilnih ali spletnih bank. 

Seveda gre za lažne povezave in lažna sporočila, zato je takšna sporočila najbolje izbrisati in nanje ne odgovarjati.