Zaradi enostavne primerljivosti ponudbe bank in hranilnic izračuni Banke Slovenije temeljijo na tisti košarici plačilnih storitev, ki odražajo plačilne navade tipičnega komitenta, so v današnjem sporočilu za javnost spomnili pri bančnem nadzorniku. Na svojih spletnih straneh medtem omogočajo pregled celotne paketne ponudbe vseh bank in hranilnic.
Razlike med bankami po vrednosti košarice plačilnih storitev za tipičnega uporabnika ostajajo velike. Letni strošek sega od 46,2 odstotka do 125,7 odstotka vrednosti povprečne košarice.
Medtem ko Primorska hranilnica Vipava v okviru svojega E-paketa po navedbah Banke Slovenije letno zaračuna 35,88 evra, bančni nadzornik na drugi strani lestvice izpostavlja Deželno banko Slovenije s paketom DBS osebni račun s 97,68 evra.
Na področju primerjave oglaševanih efektivnih obrestnih mer po posameznih bankah in hranilnicah Banke Slovenije podobno kot pri plačilnih storitvah ugotavlja razmeroma velike razlike med ponudbami bank, čeprav so se obrestne mere nekoliko znižale. Efektivna obrestna mera po pojasnilih Banke Slovenije sicer predstavlja najbolj celovit kazalnik stroškov financiranja, ki vključuje tako obresti na izposojen denar kot strošek kreditne storitve.
Razlika med najvišjo in najnižjo efektivno obrestno mero v primeru povprečnega potrošniškega kredita je 4,35 odstotne točke, v primeru povprečnega stanovanjskega kredita pa 1,48 odstotne točke.
Pri potrošniškem kreditu so povprečno tako izračunano efektivno obrestno mero v Banki Slovenije izračunali pri 7,58 odstotka (lani ob podobnem času je bila pri 8,09 odstotka), razpon med ponudbo najcenejše in najdražje banke pa je med 6,33 in 10,68 odstotka, kar v stroških financiranja znese pri povprečnem kreditu nekaj več kot 2100 evrov.
Pri stanovanjskem kreditu je bila povprečna izračunana efektivna obrestna mera letos pri 3,57 odstotka (lani 4,20 odstotka), razpon med najcenejšo in najdražjo ponudbo pa je med 2,93 in 4,41 odstotka, kar v stroških financiranja povprečnega kredita znaša skoraj 12.500 evrov. Znižanje efektivnih obrestnih mer je po navedbah Banke Slovenije tudi posledica znižanja obrestnih mer ECB.
Podatke je Banka Slovenije pridobila iz spletnih kalkulatorjev posameznih bank in hranilnic oziroma iz neposrednih ponudb, če spletni kalkulatorji niso bili na razpolago. Pri tem je uporabila povprečno ročnost v zadnjih treh letih in povprečen znesek kredita v zadnjem letu. Pri potrošniških kreditih povprečna ročnost znaša pet let in povprečen znesek kredita 14.000 evrov, pri stanovanjskih kreditih pa povprečna ročnost znaša 16 let, povprečen znesek pa 85.000 evrov.
Pri obeh vrstah kreditov so izbrali nespremenljivo obrestno mero in predpostavili, da gre za komitenta banke oziroma hranilnice. Kot zavarovanje pri stanovanjskem kreditu so upoštevali nepremičnino.
