Tako je videti 'halo, mama' prevara

Goljufi žrtvam z neznane številke pošljejo sporočilo, kot je "Živjo, mama, to je moja nova številka" ali "Mami, izgubil sem telefon, piši mi na novo številko", ter pojasnijo, da so izgubili ali poškodovali telefon. Nato želijo komunikacijo nadaljevati prek aplikacij, kot sta WhatsApp ali Viber, in pod pretvezo nujnosti zaprosijo za finančno pomoč, so v sporočilu za javnost pojasnili v Združenju bank Slovenije.

Pri tem najpogosteje prosijo za denar za nakup novega telefona, ali za plačilo računa, češ da trenutno nimajo dostopa do spletne banke. Žrtvi lahko nato pošljejo podatke bančnega računa, ki je pod nadzorom goljufov. Pogosto prosijo tudi za nakup predplačniških oz. darilnih kartic.

V združenju zako pozivajo k previdnosti, če prihaja sporočilo z neznane telefonske številke, v katerem pošiljatelj, ki se predstavlja kot družinski član, prosi za za nakazilo denarja ali podatke o plačilni kartici ter želi pogovor preusmeriti na WhatsApp, Viber ali drugo aplikacijo za sporočanje.

Posamezniki, ki prejmejo tovrstno sporočilo, naj nanj ne odgovarjajo. Vedno naj se pokliče posameznika, ki naj bi bil avtor sporočila, na poznano telefonsko številko, za katero veste, da je resnično njegova in jo imate shranjeno v telefonu.

Prav tako naj se NE posreduje podatkov o plačilni kartici, spletni banki, gesel ali drugih občutljivih podatkov na podlagi tovrstnih ali podobnih sporočil.

Posamezniki, ki so že nakazali denar ali posredovali podatke, naj čim prej stopijo v stik s svojo banko ali hranilnico.

Podobne tehnike socialnega inženiringa se vse pogosteje pojavljajo tudi v poslovnem okolju, so navedli v združenju. Posebej izpostavljena so podjetja in organizacije, njihova računovodstva ter zaposleni, ki imajo dostop do finančnih podatkov in poslovne komunikacije.

Policija je od leta 2020 obravnavala več kot 10.500 primerov spletnih goljufij, pri katerih je skupna škoda presegla 167 milijonov evrov.