Takšno obvestilo je danes zaokrožilo po elektronski pošti slovenskih uporabnikov. V NLB so že izdali opozorilo, naj povezave, pripete v sporočilu, ne odpirajo oz. sporočilo izbrišejo.

Gre za lažno elektronsko sporočilo, s katerim skušajo prevaranti pridobiti zaupne podatke komitentov. Slednje skušajo prelisičiti, da je njihova kreditna kartica blokirana.

V sporočilu je povezava, s klikom na katero vas goljufi preusmerijo na lažno spletno stran, tam pa od žrtev zahtevajo vnos zaupnih osebnih podatkov. Tako pridobljene podatke nato zlorabijo za nepooblaščene plačilne transakcije v breme njihovega bančnega računa, pravijo v NLB.

V banki svetujejo, naj povezave ne odpirajo, naj na pošto ne odgovarjajo in naj jo izbrišejo. 

Če pa je kdo svoje osebne podatke že vnesel, pa v NLB pravijo, naj blokirajo uporabo kreditne kartice, in sicer s pomočjo bančnih strokovnjakov NLB kontaktnega centra prek video klica ali telefonskega klica na številko 01 477 20 00. 

Sicer pa nas je naša bralka obvestila, da je sporočilo prejela, čeprav sama ni komitentka banke NLB. 

Kako prepoznati 'phishing'?

S 'phishingom' skušajo nepridipravi pridobiti različne osebne in občutljive podatke. V Združenju bank Slovenije opozarjajo, da gre v večini teh primerov za krajo uporabniških imen in gesel ter podatkov o kreditni kartici. 

Poleg elektronske pošte nepridipravi uporabljajo tudi SMS-sporočila in telefonske klice. 

"Sporočila so običajno poslana s sumljivih elektronskih naslovov, pogosto so zapisana v tujem jeziku ali v nepravilni slovenščini. Vsem je skupno to, da prejemnika nagovarjajo h kliku na povezavo v sporočilu, običajno pod krinko nekega nepredvidenega dogodka, ki zahteva hitro ukrepanje," so razložili. 

Poglejmo primer: pod pretvezo, da sporočilo pošilja banka ali hranilnica, vas obvestijo, da je vaš račun ogrožen ali zaklenjen oz. blokiran in da je zato treba klikniti na priloženo povezavo ter tam potrditi ali zavrniti transakcijo. 

Povezava v resnici vodi na lažno spletno stran, ki zahteva vpis uporabniškega imena, gesla in drugih osebnih podatkov. Sporočilo običajno vsebuje grafične elemente in podobno ciljane storitve, npr. mobilnih ali spletnih bank. 

Seveda gre za lažne povezave in lažna sporočila, zato je takšna sporočila najbolje izbrisati in nanje ne odgovarjati.