Nedavni elektroenergetski kolaps na Pirenejskem polotoku, ki je za skoraj 24 ur pustil milijone prebivalcev Španije in Portugalske brez elektrike, je ponovno izpostavil ranljivost sodobnih družb in ključno vlogo električne energije za normalno delovanje infrastrukture. Ta obsežen izpad ni povzročil zgolj težav v domovih ljudi, temveč je ohromil promet, prekinil telekomunikacijske povezave in onemogočil elektronska plačila. 

V luči tega dogodka so centralne banke in organi civilne zaščite v nekaterih evropskih državah izdali konkretne priporočila svojim državljanom glede hranjenja določene količine gotovine doma. Cilj teh priporočil je zagotoviti, da bodo posamezniki in gospodinjstva sposobni pokriti osnovne življenjske potrebe v primeru večjih sistemskih motenj, ko bi bile plačilne kartice in bankomati neuporabni. Ta pristop odraža strategijo obvladovanja tveganj na ravni gospodinjstva in poudarja potrebo po vzpostavitvi finančnega zaledja onkraj digitalnih sistemov, ki se ob izpadu infrastrukture hitro sesujejo, poroča spletna stran N1 Hrvatska.

Tuje države svetujejo, koliko gotovine je treba imeti

Priporočilo Nizozemske centralne banke je, da imate znesek gotovine, ki pokriva tridnevne potrebe - 70 evrov/odrasla oseba, 30 evrov/otrok. Izračun izhaja iz ocene nujnih stroškov, ki bi nastali v začetni fazi krize, preden bi bile vzpostavljene alternativne oskrbovalne poti ali popravljena ključna infrastruktura. 

Podobna priporočila obstajajo že dlje časa v Nemčiji in Avstriji, kjer oblasti priporočajo, da imajo gospodinjstva na voljo vsaj 500 evrov gotovine. Ta nekoliko višji znesek kaže na oceno potrebe po nekoliko daljši samostojnosti oziroma sposobnosti kritja morebitnih večjih nepričakovanih stroškov.

Te države prav tako izrecno opozarjajo na pomen varnega shranjevanja te gotovine. Skladno s tem nemški urad civilne zaščite odsvetuje shranjevanje denarja na tipičnih 'skrivališčih', ki bi jih potencialni vlomilci preiskali kot prve: pod blazino, v pločevinkah za kavo, na knjižnih policah. Pomembno je izbrati mesto, ki ni očitno in ki omogoča diskretno dostopnost, če je to potrebno, hkrati pa zmanjšuje tveganje kraje.

Jasno je, da je v primeru evakuacije med nujnimi potrebščinami potrebno s seboj vzeti tudi denar. Zato se je Danijel iz Zagreba odločil, da deli svojo izkušnjo z gotovino in njenim skrivanjem. 

Danijel iz Zagreba, ki je anonimno delil svojo izkušnjo, predstavlja zgovoren primer tveganja neustreznega shranjevanja gotovine. Po potresu v Zagrebu, ko so bila splošna priporočila usmerjena v pripravo zasilnih nahrbtnikov z osnovnimi potrebščinami, sta z ženo shranila 2000 hrvaških kun v ovojnico. Ko je bila uvedena skupna evropska valuta, sta znesek zamenjala v 400 evrov in ga spravila na knjižno polico – lokacijo, ki ustreza prav temu tipu nepremišljenih 'skrivališč', pred katerimi svari nemški urad civilne zaščite. 

Kasneje, med pospravljanjem dokumentov in odmetavanjem papirja, sta ovojnico z gotovino očitno pomotoma vrgla stran. Ko sta nekaj časa po tem nujno potrebovala denar, ga nikakor nista našla. 

"Trikrat sva obrnila polico in celotno sobo, potem pa ugotovila, da je ovojnica najbrž končala s papirjem v smeteh. Ni bilo veliko, a tistih 400 evrov sem komaj prebolel, saj smo ostali brez njih na tako neumen način," je za N1 Hrvatska dejal moški. 

Njegova izkušnja poudarja, da ni dovolj le imeti pripravljeno gotovino, temveč je ključno tudi premišljeno in varno določiti lokacijo, kjer bo ta rezerva v resnici dosegljiva takrat, ko jo boste najbolj potrebovali.

Izkušnje Danijela potrjujejo, da osebna ozaveščenost glede potrebe po gotovinski rezervi raste vzporedno s soočanjem s kriznimi situacijami ali s pridobivanjem informacij o priporočilih strokovnjakov in uradnih teles. Danijel danes gotovino še vedno hrani, vendar, kot pravi, na bolj skrbno izbranem mestu. Poudarja, da ne nosi veliko denarja v denarnici, a doma "bi morali imeti nekaj gotovine za nenapovedane situacije". 

Kaj pravi Gordana?

Gordana iz Zagreba dela v banki in se menda zato zanaša na bančne kartice. Gotovine za nujne primere ne hrani doma.

"V denarnici imam vedno od 50 do 100 evrov in mislim, da je to dovolj. Denarja za nujne primere ne hranim v stanovanju. Do zdaj ga nisem potrebovala. Iskreno povedano, niti pomislila nisem na to. Ampak ko ste mi povedali o teh priporočilih iz drugih držav, se mi zdi logično. Dam na stran. Ni velik znesek, 200-300 evrov, ravno toliko, da se počutim bolj varno," je povedala Zagrebčanka za omenjeno spletno stran.

Finančni strokovnjaki priporočajo znatnejše rezerve

Hrvaški finančni strokovnjaki svetujejo, naj imajo državljani doma dovolj denarja za dva tedna osnovnih potreb v primeru nepredvidenih situacij. To je v bistvu kar zajeten kupček denarja. 

Čas dveh tednov je namreč tudi standardno priporočilo glede zaloge osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana in voda. 

Implikacija je jasna: v kriznih časih gotovina postane edina likvidna oblika plačilnega sredstva in je zato nujna komponenta celovite priprave na izredne dogodke. Opredelitev "osnovnih potreb" sicer variira med gospodinjstvi, vendar v grobem vključuje stroške za hrano, pijačo, gorivo za nujne prevoze, nujna zdravila in druge najnujnejše potrebščine.

Investiranje v mirnejši spanec in sposobnost samooskrbe v začetni fazi krize se sodeč po teh nasvetih in izkušnjah močno splača.

Vir: N1 Hrvatska

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!

Najbolj brane novice:

Veliko opozorilo za zaposlene v tem sektorju: 'Kmalu boste ostali brez službe'

Življenje na kavču na račun davkoplačevalcev: 'Ne splača se delati'

Alarmantno v Nemčiji: Na tisoče podjetij zapira svoja vrata

Možna je nova večja finančna kriza: Strokovnjak razkril, kaj točno storiti z denarjem

Učite se od strokovnjakov: Ali se izogibate tem velikim finančnim napakam?