Na ministrstvu za finance želijo s paketom predlogov davčnih sprememb, ki bodo šli v naslednjih dneh v javno obravnavo, odgovoriti na nekatere razvojne izzive gospodarstva, kot sta dvig dodane vrednosti in produktivnosti. Obenem želijo odpraviti nekatere pomanjkljivosti sistema. Predlog novega paketa predlogov sprememb napovedujejo do konca leta. Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča so v sodelovanju s posvetovalnima telesoma, strateškim svetom in delovno skupino za davke, pripravili nabor, oblikovan na podlagi prepoznanih pomanjkljivosti obstoječega sistema in razvojnih izzivov oz. ciljev povečanja produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti gospodarstva.

Kako privabiti tujce v Slovenijo?

Med ciljno naravnanimi razvojnimi ukrepi je minister omenil shemo za privabljanje visoko kvalificiranih strokovnjakov v Slovenijo. Ta bi bila za zdaj petletna, na ministrstvu pa so se zgledovali po podobnih rešitvah v Španiji, na Portugalskem in na Danskem.

Osnovna predlagana rešitev je, da se za mlajše od 40 let starosti, ki so vsaj pet let davčni nerezidenti Slovenije in katerih plača presega dvakratnik povprečne bruto plače v državi, uvede rešitev, po kateri se jim od davčne obveznosti odšteje sedem odstotkov letne bruto plače z vsemi nadomestili. S tem želijo v Slovenijo po ministrovih besedah privabiti tako tujce kot Slovence, ki so iz različnih razlogov prekinili rezidentstvo v Sloveniji.

Natančnih učinkov predlaganega ukrepa na ministrstvu ne morejo oceniti, saj ne vedo, koliko ljudi se bo v shemo vključilo. A učinki v vsakem primeru ne bodo negativni za javne finance, saj gre za rešitev, namenjeno ustvarjanju novih zaposlitev. Če bi se npr. v shemo vključilo 1000 tovrstnih visoko usposobljenih zaposlenih, je groba ocena pozitivnih fiskalnih učinkov po ministrovih besedah okoli 20 milijonov evrov.

Glede očitkov v javnosti, da bi bil lahko ukrep ustavno sporen, je državna sekretarka na ministrstvu Katja Božič povedala, da je mogoč odstop od načela enakosti obravnave pred zakonom, če gre za naslavljanje upravičenega specifičnega cilja. V tem primeru je to omejenost domačega kadrovskega bazena. Na ministrstvu menijo, da bo imelo privabljanje teh strokovnjakov poleg neposrednih pozitivnih posledic za nekatera podjetja tudi širše pozitivne učinke na gospodarstvo in družbo.

Predlogi za startupe

Drugi predlagani ukrep se nanaša na zagonska oz. startup podjetja pri nagrajevanju zaposlenih in zagotavljanju ustrezne likvidnosti v začetnih fazah poslovanja. Namen je izboljšati poslovno okolje za ta segment gospodarstva, v prihodnje želijo nabor ukrepov še nadgrajevati.

Osnovna rešitev je, da se izvršitev davčne obveznosti prelaga na trenutek prodaje podjetja, pri nagrajevanju z opcijami za deleže v podjetjih pa bi veljalo, da se dohodnino in davek na kapitalski dobiček plača ob odsvojitvi deleža. V primeru, da bi bila vrednost deleža ob prodaji nižja od tiste v opciji, bi se davek plačal od nižje vrednosti. Obenem se pri posamezniku, ki je bil na ta način nagrajen, pri prodaji deleža za namene dohodninske osnove upošteva petina vrednosti ustvarjenega dohodka.

Kako zaposlene nagraditi z delnicami podjetja?

Tretji ukrep je poenostavitev sistema nagrajevanja zaposlenih z delnicami. Ta je trenutno zelo zapleten, zato je tovrstnega nagrajevanja malo. Po novem bi bil za delodajalca obračun davkov in prispevkov za druge dohodke zaposlenega ločen od obračuna za nagrajevanje z delnicami. Delodajalec bi za tovrstne nagrade obračunal prispevke delodajalca, nagrajeni zaposleni pa prispevke delojemalca in dohodnino. Za nagrajenega bi veljala možnost 24-mesečnega obdobja plačila obveznosti.

Spremembe glede DDV

Obenem pa želijo s predlaganimi ukrepi na ministrstvu odpraviti nekatere pomanjkljivosti davčnega sistema. Na področju davka na dodano vrednost (DDV) je npr. predlagan dvig meje za vstop v sistem DDV s 50.000 na 60.000 evrov, predlaga se tudi oblikovanje posebnih DDV-skupin, znotraj katerih bi bile posamezne transakcije izločene iz obdavčitve. Ugodnejša in bolj mednarodno konkurenčna naj bi bila tudi davčna obravnava plačil obresti med povezanimi osebami.

Predlaga se širitev obdobja izkoriščanja olajšave za digitalno in zeleno z enega na pet let. Predlaga se tudi ohranitev ničelne bonitete za električna vozila za pet let, po tem pa bi bila boniteta polovična glede na tisto za druga vozila. Sistem ničelne bonitete bi se razširil tudi na električna in navadna kolesa.

Kaj bi se zgodilo z normiranci?

Na ministrstvu za finance bi posegli tudi v sistem obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov oz. t. i. normirancev. Dvig za vstop v sistem bi se s 50.000 evrov dvignil na 60.000 evrov, najvišja dovoljena meja za priznane normirane stroške za polne normirance bi se znižala s 100.000 na 60.000 evrov, za popoldanske s. p. pa s 50.000 na 30.000 evrov.

Normirani stroški bi bili za polne normirance do meje 60.000 evrov priznani v višini 80 odstotkov, za popoldanske s. p. pa do 12.500 v višini 80 odstotkov, od 12.500 do 30.000 evrov pa v višini 40 odstotkov.

Po pojasnilih ministrstva si s temi predlogi v glavnem prizadevajo doseči osnovni cilj sistema, to je administrativna razbremenitev manjših zavezancev, in odpraviti tveganja nelojalne konkurence klasičnim oblikam zaposlitve ter distorzij na trgu.

Kaj bo z OMD?

Ministrstvo obenem predlaga, da se iz dohodninske obdavčitve vnovič izvzamejo tudi subvencije za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki, t. i. plačila OMD. Ta plačila je v dohodninsko obdavčitev sicer z zadnjimi davčnimi spremembami vključila sedanja vlada.

Obdavčitev sladkih in energijskih pijač, alkohola

Nabor ukrepov prinaša tudi predlog zvišanja obdavčitve za sladke in energijske pijače, za katere bi se stopnja DDV dvignila z 9,5 odstotka na 22 odstotkov. Trošarine na pivo in žgane pijače pa bi se zvišale za sedem odstotkov. Po besedah Boštjančiča in državne sekretarke Božič so pri tem iskali ravnovesje med koristmi javnega zdravja in gospodarstva, bi pa lahko v prihodnje sprejeli še dodatne ukrepe, saj se recimo za zdaj niso dotaknili sladke in mastne prehrane.

Nam bodo morali avtomati izdajati račune?

Za precej burne odzive v delu javnosti je poskrbel predlog, po katerem bi tudi avtomati za prodajo blaga, gre predvsem za pijačo in hrano, morali izdajati in potrjevati račune. Trenutno to zanje ne velja, velja pa za avtomate za storitve. V tem so nekateri prepoznali nelojalno konkurenco gostincem, na ministrstvu pa želijo na ta način preprečiti tudi zlorabe.

Glede očitkov o dragi in zahtevni nadgradnji avtomatov za prilagoditev novemu sistemu sta Boštjančič in Božičeva dejala, da bodo v javni obravnavi proučili pripombe in v primeru, da tehnično nadgradnja ne bo izvedljiva oz. bo ukrep ustvarjal druge nevšečnosti, tem argumentom prisluhnili.

Kaj pa nepremičnine in premoženje? Pripravljajo še nekaj predlogov. 

Predlagani ukrepi bodo šli po predvideni četrtkovi potrditvi izhodišč zanje na vladi nato v obliki zakonodajnih predlogov v naslednjih dneh v javno obravnavo. Vlada naj bi jih dokončno potrdila v septembru, DZ pa pravočasno za njihovo uveljavitev s 1. januarjem 2025.

Boštjančič medtem napoveduje nove davčne spremembe, tudi na področju razbremenitve dela in obdavčitve presežnega premoženja. Za to si bodo po njegovih besedah vzeli dovolj časa, računajo pa, da bodo lahko predloge rešitev predstavili do konca leta.

Minister ni želel napovedovati, ali bo šlo za ciljane spremembe ali splošne razbremenitve, zagotovil je le, da bodo na ministrstvu še naprej zagovarjali stališče, da morajo biti spremembe javnofinančno nevtralne, kar pomeni, da razbremenitve na enem področju pomenijo dodatno obremenitev na nekem drugem. Splošna razbremenitev plač se mu medtem ne zdi verjetna brez razprave o tem, katere pravice bi potem krčili.

Že v tem paketu ali pa vsaj do konca leta bi lahko med predloge vključili tudi ugodnejšo davčno obravnavo trgovanja z vrednostnimi papirji v okviru individualnih finančnih računov.