Davki na gorivo v EU: Slovenija z najvišjim odstotkom

Cene bencina in dizla po Evropi naraščajo, kar je posledica zvišanja globalnih cen nafte. Glavni razlogi za to so vojni konflikt v Iranu in motnje pri dobavi iz Perzijskega zaliva, ki so močno prizadele mednarodne naftne trge, poroča Euronews Business. Že po prvih napadih ZDA in Izraela konec februarja je cena surove nafte Brent dvakrat presegla 119 dolarjev za sodček (102,82 evra). Gospodinjstva po Evropi zdaj neposredno občutijo posledice teh nihanj, saj davki, kot so trošarine in DDV, predstavljajo pomemben del končne cene na bencinskih črpalkah. Raziskava Euronews Businessa je podrobno analizirala podatke Evropske komisije iz marca 2026, da bi ugotovila, kje so ti davki najvišji in kje je gorivo najcenejše v Evropi.

V Evropski uniji davki na bencin, torej trošarine in DDV, sestavljajo več kot 50 % celotne cene goriva na črpalki. Po podatkih Evropske komisije za 16. marec 2026 je povprečni davčni delež v EU znašal 52,1 %. Vendar pa obstajajo znatne razlike med državami. Najnižji davčni delež na bencin je imela Bolgarija (43,9 %), medtem ko je bil najvišji v Sloveniji, kjer davki predstavljajo kar 57,8 % cene, s čimer se Slovenija uvršča na vrh seznama, poroča Euronews Business. 

V kar 20 članicah EU je delež davkov presegel 50 %. Med štirimi glavnimi gospodarstvi EU je bil davčni delež najvišji v Italiji (55 %), sledijo Nemčija (54,5 %), Francija (53 %) in Španija (45 %). Sosednja Hrvaška je beležila 53 % davčni delež.

Pri dizlu je celotno davčno breme v EU povprečno nižje in znaša 44,6 %. Zgolj štiri države članice so imele davke višje od 50 %: Malta (54,3 %), Italija (51,1 %), Irska (50,6 %) in Slovenija (50,1 %). V nasprotju s tem je delež davkov pod 40 % zabeležen v Estoniji (37,6 %), Španiji (38 %), na Švedskem (38,5 %) in v Bolgariji (39,7 %). Med večjimi gospodarstvi EU je Italija tudi pri dizlu imela najvišji delež davkov z 51,1 %. Francija (46,8 %) in Nemčija (45,4 %) sta bili blizu povprečju EU, Španija pa je s 38 % davka na dizel spadala med države z najnižjim deležem v Evropi. Poudarjene so bile tudi razlike, da Grčija, Finska in Nizozemska beležijo znatne razlike v uvrstitvah po davkih na bencin in dizel, kar pomeni, da države svoje davčne stopnje različno prilagajajo glede na vrsto goriva.

Slovenija ima sicer najvišjo davčno stopnjo za bencin (57,8%), vendar pa so potrošniki plačevali 0,83 evra na liter davka, kar je uvršča na 17. mesto v EU. Absolutni zneski davkov na liter so se 16. marca 2026 gibali od 0,58 evra v Bolgariji do 1,24 evra na Nizozemskem. Povprečje EU je bilo 0,96 evra. Več kot en evro na liter davka so plačali na Danskem, v Nemčiji, na Finskem, v Grčiji, na Irskem in v Franciji. Pri končnih cenah Eurosuperja 95 z davki je povprečna cena v EU znašala 1,84 evra na liter. Najdražji bencin je bil na Nizozemskem (2,26 evra), Danskem (2,18 evra) in v Nemčiji (2,09 evra). Najcenejše cene Eurosuperja 95 pa so bile v Bolgariji (1,33 evra), na Malti (1,34 evra), Cipru (1,42 evra), v Sloveniji (1,44 evra) in na Slovaškem (1,52 evra), poleg Turčije (1,22 evra).

Pri dizlu so davki v povprečju znašali 0,87 evra na liter v EU (16. marca 2026). Več kot 1 evro davka na liter so plačali samo v Italiji (1,04 evra) in na Danskem (1,01 evra). Najmanj davka v nominalnem znesku so plačali prebivalci Bolgarije (0,57 evra), Malte (0,66 evra) in Cipra (0,66 evra). Najdražje cene dizla so bile na Nizozemskem (2,26 evra), Danskem (2,21 evra), v Nemčiji (2,15 evra), na Finskem (2,11 evra) in v Italiji (2,03 evra). Po drugi strani so bile najnižje cene dizla zabeležene na Malti (1,21 evra), v Bolgariji (1,44 evra), Sloveniji (1,48 evra), na Slovaškem (1,53 evra) in Cipru (1,59 evra).

Davki na gorivo v mnogih državah EU vključujejo tudi ekološke dajatve, ki se uveljavljajo po litru. Vsaj osem članic EU ima ogljične, energetske ali druge okoljske davke, vključene v svoje trošarine. Evropska unija določa minimalne trošarine, vendar pa imajo posamezne države članice možnost, da določijo višje nacionalne davčne stopnje, da bi dosegle svoje fiskalne, okoljske in ekonomske cilje. Pomemben vpliv na potrošniške cene imajo tudi stroški in marže v rafiniranju ter distribuciji, kot poroča Evropska centralna banka. Te politike so razlog za raznolikost cen in davčnih obremenitev po Evropi, kar gospodinjstva v marcu 2026 močno čutijo, ko globalne cene nafte rastejo.