Država je v službi vseh državljanov in kot velik sistem za delovanje porabi veliko denarja. V obliki dajatev ga pridobi z različnih koncev in ga razporedi v štiri blagajne: v državni proračun, pokojninsko blagajno, zdravstveno blagajno in občinske proračune.

Državni proračun predstavlja skoraj polovico vseh javnofinančnih odhodkov, sledijo blagajna Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) s 27,1 odstotka, blagajna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s 14,2 odstotka in občinski proračuni z 10,3 odstotka. Iz pokojninske blagajne se izplačujejo pokojnine in invalidnine, zdravstvena blagajna pokriva stroške delovanja zdravstvenih domov, bolnišnic in zdravil, medtem ko občine samostojno upravljajo občinske proračune.

Javni denar se torej razdeli po ministrstvih in drugih javnih službah, občinah, ZPIZ-u in ZZZS-ju ter se porabi za socialno varnost, družinske prejemke, plače v javnem sektorju, investicije, pomoč brezposelnim, subvencije, zdravstvo, pokojnine itd.

Kako se deli javni denar?

Kam bo šel, se presoja letno na podlagi sprejetega proračuna in finančnih načrtov, ki se lahko po potrebi tudi sproti spreminjajo zaradi zagotovitve stabilnosti javnih financ, optimizacije gospodarskega in družbenega razvoja ter pokritja javnofinančnih izdatkov. Tako torej država z vsem pobranim denarjem financira pokojnine, transferje za socialno zaščito, zdravstvo, izobraževanje, javni red, obrambo in varnost, javni dolg, kmetijstvo, trgovino, promet, šport, kulturo in religije, varstvo okolja in prostora ter druge javne storitve.

Kako se je leta 2020 delil denar?

Pa poglejmo številke. Zadnji skupno zbrani in javno objavljeni interaktivni podatki na proracun.gov.si o porabi letnega proračuna na letni ravni za leto 2020 kažejo, da sta šli za financiranje epidemije covida-19 več kot dve milijardi evrov, medtem ko prejšnja leta seveda ni bilo tovrstnega stroška. 

Za izobraževanje se je namenilo okoli 1,9 milijarde evrov, pri čemer je šlo največ za osnovno šolstvo (okoli 900 milijonov evrov). Sicer pa izdatki za izobraževanje vključujejo še financiranje srednješolskega, višjega in visokošolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih, predšolske vzgoje, urejanja sistema in podpornih dejavnosti na področju izobraževanja, štipendij in nagrad za nadarjene, pomoči šolajočim se ter športa in rekreacije.

Iz državnega proračuna se je leta 2020 za socialno varnost porabilo 1,4 milijarde evrov, v kar so zajeti stroški za socialne pomoči, družinske prejemke in starševska nadomestila, socialnovarstvene storitve, programi socialnega varstva in izenačevanje možnosti za invalide, dolgotrajna oskrba in rejništvo, medtem ko je bilo za pokojnine namenjenih 1,1 milijarde evrov. 

Za promet in prometno infrastrukturo je bilo dodeljenih 819 milijonov evrov (gradnja in urejanje cest, železnic, letališč in vodnega prometa ter trajnostna mobilnost), za servisiranje javnega dolga in upravljanje denarja (plačilo obresti zadolževanja in razporejanje denarja) pa 812 milijonov evrov. 

Za obrambo in zaščito (vojaška obramba ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) je šlo 490 milijonov, za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrano 455 milijonov, za Policijo, notranje zadeve, obveščevalno varnost in mednarodno zaščito 442 milijonov, za trg dela (izobraževanje in usposabljanje, spodbude za zaposlovanje, oblikovanje delovnih mest in varstvo brezposelnih) 356 milijonov, za znanost in informacijsko družbo 338 milijonov, za pravosodje (sodišča, tožilstvo, pravobranilstvo, zapore) pa 281 milijonov evrov.

Po področjih financiranja so si bolj proti koncu rezanja "javnofinančne pogače" sledili varovanje okolja – okoljska politika, upravljanje vod, ukrepi proti onesnaževanju, ohranjanje biotske raznovrstnosti, ravnanje z odpadki, jedrska varnost (212 milijonov evrov), kultura in civilna družba – ohranjanje kulturne dediščine, programi v kulturi in mediji, nevladne organizacije in civilne družbe (209,5 milijona), ekonomska in javnofinančna politika – fiskalni nadzor in finančna administracija (208 milijonov), zdravstveno varstvo (195 milijonov), splošne javne storitve – upravne storitve, e-upravljanje, ravnanje s stvarnim premoženjem (185 milijonov), podjetništvo in konkurenčnost – spodbude za podjetja, podpora razvoja turizma, spodbujanje tujih investicij, poslovno okolje (149 milijonov), zunanja politika in mednarodno razvojno sodelovanje – veleposlaništva, konzulati, diplomacija, mednarodno sodelovanje in humanitarna pomoč (114 milijonov), lokalna samouprava (82 milijonov), prostorsko planiranje in stanovanjska dejavnost (73 milijonov), politični sistem, varstvo ustavnosti, nadzor pravne države in človekovih pravic (69 milijonov) ter viri energije in energetska učinkovitost (18 milijonov).

Toliko smo porabili leta 2020

Če potegnemo črto, je bila leta 2020 skupna proračunska poraba 12,564 milijarde evrov. Največji delež je šel za stroške epidemije – 17,2 odstotka oziroma dve milijardi. Med večjimi "porabniki" so sledili izobraževanje in šport (14,8 odstotka), socialna varnost (11 odstotkov), pokojninska varnost (devet odstotkov) in promet (6,5 odstotka). 

Za vojsko in zaščito je bilo dodeljenih 3,9, za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrano 3,6, za policijo in notranje zadeve 3,5, za zaposlovanje 2,8, za znanost in informacijsko družbo 2,7, za pravosodje 2,2, za varovanje okolja, kulturo in civilno družbo ter ekonomsko in javnofinančno politiko po 1,7 odstotka, za zdravstveno varstvo 1,6, za javne storitve 1,5 in za podjetništvo 1,2 odstotka. 

Za ostala področja, tudi za zunanjo politiko, lokalno samoupravo, prostorsko načrtovanje in stanovanjsko dejavnost, politični sistem in energetsko učinkovitost, je šlo manj kot odstotek proračunskega denarja.

Kako bomo denar porabili letos?

Medtem so letos predvideni prihodki v državni proračun 11,5 milijarde in načrtovani odhodki 13,9 milijarde evrov, pri čemer je bilo na dan 8. maja skupaj zbranih za 4,2 milijarde prihodkov in porabljenih 4,6 milijarde evrov. 

Kot omenjeno, javni denar priteka iz različnih virov in sprejeti proračun za leto 2022 je narejen ob predpostavki, koliko bo predvidenih prilivov in načrtovanih izdatkov. Tako je iz naslova DDV za letos predvideno, da bo pobrano nekaj več kot štiri milijarde evrov. Na okoli 1,7 milijarde evrov računamo od evropskih sredstev, na 1,5 milijarde od dohodnine, na 1,46 milijarde od trošarin, na milijardo od davka od dohodkov pravnih oseb, na 930 milijonov od drugih prihodkov, na 500 milijonov od dividend, taks in glob ter na 140 milijonov od kapitalskih dobičkov.

Denar se seveda sproti tudi že razporeja; za družinske prejemke, socialno varnost in pomoč brezposelnih je bilo v prvih štirih mesecih namenjenih 650 milijonov evrov, za javne plače 1,2 milijarde, za javne obresti 346 milijonov, za investicije 267 milijonov, za subvencije 302 milijonov evrov. V blagajno ZPIZ je šlo 465 milijonov evrov in v ZZZS 48 milijonov evrov.

Na podatek, kakšna bo končna slika ob koncu leta, bo treba še počakati. Skoraj zagotovo bodo spremembe, tudi zaradi precejšnje negotovosti na trgih, inflacije in hitrih podražitev. 

Sicer pa bi bilo brez javne blagajne, davkov, dajatev in namenskega prerazporejanja življenje v Sloveniji zagotovo slabše in bolj neurejeno. Starši bi denimo morali plačevati osnovnošolsko izobraževanje, manj zasnovana bi bila cestna infrastruktura. Ne bi bilo javnega zdravstva, policisti ne bi varovali, ne bi bilo socialne pomoči. Za vse našteto se namreč porablja javni denar in zato plačujemo davke.