Ob naložbah je ključno razumeti davčne posledice in možnosti optimizacije. Uspešna davčna optimizacija zahteva načrtovanje in razumevanje, kako različni prihodki iz kapitala – obresti, dividende in kapitalski dobički – vplivajo na davčno osnovo. Z ustreznim poznavanjem davčne zakonodaje lahko vlagatelji optimizirajo svoje davčne obveznosti in povečajo donosnost naložb. Glavne davčne vidike, pomembne za vsakega vlagatelja, sta pojasnili davčna strokovnjakinja Sonja Omerza iz A Tax International in samostojna finančna svetovalka Sonja Lovše Bambič iz Generali Investments.
Kako so obdavčeni dohodki iz kapitala?
V Sloveniji je obdavčitev kapitala določena z zakoni, kot so Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) in Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI). Na podlagi davčne zakonodaje imajo vlagatelji na voljo različne davčne ugodnosti, ki lahko znatno vplivajo na dolgoročno donosnost naložb. Tako je omogočeno nekaj optimizacije obdavčitve pri varčevanju in investiranju, čeprav davčne olajšave za fizične osebe na področju investiranja v kapital niso predvidene. Izjema je zgolj olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Slovenska davčna zakonodaja podpira dolgoročno varčevanje in ozaveščenim vlagateljem omogoča optimizacijo davčnega položaja. Dohodki iz kapitala, kamor spadajo obresti, dividende in kapitalski dobički, se denimo obdavčujejo po posebni fiksni davčni stopnji 25 odstotkov. Obdavčeni so ločeno od drugih dohodkov, kar pomeni, da se ne vključujejo v letno dohodninsko napoved, kar olajša davčno obravnavo vlagateljem. Posebnost kapitalskih dobičkov je regresivna obdavčitev, kar pomeni, da se davčna stopnja znižuje z dolžino imetništva, s čimer se spodbuja dolgoročno varčevanje. Davčne stopnje za kapitalske dobičke pa so: 25 odstotkov v prvih petih letih imetništva, 20 odstotkov po petih letih, 15 odstotkov po 10 letih in nič odstotkov po 15 letih, je opisala Sonja Omerza.
Sistem tako omogoča vlagateljem, da z daljšim imetništvom naložb zmanjšajo davčne obveznosti in dolgoročno povečajo neto donose, ključno pa je tudi, da se davčna osnova izračuna kot razlika med vrednostjo naložbe ob pridobitvi in odsvojitvi, pri čemer se priznajo normirani stroški v višini enega odstotka. Podobno velja za izvedene finančne instrumente (IFI), pri katerih se davčna stopnja znižuje glede na leta imetništva. Vendar pa je zaradi visoke začetne stopnje (40 odstotkov) in oprostitve šele po 20 letih imetništva ta vrsta naložb manj privlačna za fizične osebe.
Strategija časovnega razporejanja naložb je torej ključna za davčno učinkovito trgovanje in preprečevanje višjih davčnih obveznosti. Tukaj pa je treba upoštevati tudi tveganost naložbe skozi čas oziroma morebitna nihanja vrednosti, je izpostavila Sonja Omerza in opozorila še na posebno pravilo pri aktivnem trgovanju z vrednostnimi papirji, kjer velja, da izguba ne zmanjša dobička iz kapitala, če zavezanec v 30 dneh pred ali po odsvojitvi pridobi enakovrsten kapital ali če ga pridobi družinski član ali podjetje, v katerem ima odsvojitelj vsaj 25-odstotni delež. Pravilo preprečuje, da bi vlagatelji namerno ustvarjali izgube za znižanje davčnih obveznosti in nato hitro vnovič kupili iste vrednostne papirje.
| Bistvena razlika v davčni obravnavi varčevanja in investiranja je, da so obresti na varčevalnih računih v Sloveniji in Evropski uniji davčno ugodnejše. Obdavčijo se šele, ko presežejo 1000 evrov. Kapitalski dobički so obdavčeni po 25-odstotni stopnji, ki se znižuje glede na dolžino imetništva; po 15 letih je stopnja nič. Dividende in obresti na depozite zunaj Slovenije in Unije pa nimajo davčnih olajšav in so obdavčene po fiksni stopnji 25 odstotka. |
Sonja Lovše Bambič je medtem izpostavila prednosti vzajemnih skladov: "Dlje kot držimo naložbo, manjši je odstotek davka od dobička, ki bi ga morali plačati ob prodaji naložbe." Pri dolgoročnem varčevanju v vzajemnih skladih se namreč lahko prav tako v celoti izognemo davku na kapitalski dobiček.
Konkreten izračun finančne svetovalke Sonje Lovše Bambič: Davek na kapitalski dobiček v Sloveniji prvih pet let držanja naložbe znaša 25 odstotkov. Če torej danes kupite določen vrednostni papir za 100 evrov in ga po dveh letih prodate za 110 evrov, bi davčna osnova znašala 10 evrov. Za poenostavitev izračuna davčne osnove se vložena sredstva povečajo za normirane stroške v višini enega odstotka, izplačana sredstva pa se za en odstotek zmanjšajo. Vlagatelju tako ni treba predložiti dokazil o dejanskih stroških povezanih z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev. Davčna osnova se zato v praksi izračuna po formuli: davčna osnova = (izplačana sredstva – 1 %) – (vložena sredstva + 1 %). To v našem primeru pomeni: davčna osnova = (110 EUR-1,1) – (100 EUR+1) = 7,9 EUR. Potemtakem bi davek na dobiček v našem primeru znašal 25 % od 7,9 EUR, torej: davek na dobiček = 7,9 EUR * 0,25 = 1,98 EUR, čisti dobiček investicije = 110 EUR – 100 EUR – 1,98 EUR = 8,02 EUR. |
Posebne davčne ugodnosti za prostovoljno pokojninsko in življenjsko zavarovanje
Medtem ko na področju investiranja v kapital ni posebnih davčnih olajšav za fizične osebe, obstajajo pomembne izjeme, ki vlagateljem omogočajo optimizacijo davčnih obveznosti. Ena od ključnih ugodnosti je prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer letna olajšava trenutno znaša do 2903,66 evra. Znesek omogoča znižanje letne davčne osnove, kar pomeni manjšo dohodninsko obveznost.
Podobno je davčno ugodno življenjsko zavarovanje, saj so dohodki iz zavarovanj oproščeni davka, če je pogodba sklenjena za več kot 10 let in vmes ni zahtevanega izplačila zavarovalnine. Z ugodnejšo davčno obravnavo se prav tako znižuje davčna obveznost za vlagatelje v "ljudske obveznice", izdane med leti 2024 in 2026 s strani Republike Slovenije, kjer se realizirane obresti zmanjšajo za do 1000 evrov.
Katere so pogoste napake vlagateljev pri davčni optimizaciji?
Pri davčni optimizaciji vlagatelji pogosto storijo napake. Najpogostejša je nepoznavanje davčnih rokov in obveznosti, še posebej pri poročanju dohodkov iz tujine, opaža Sonja Omerza. Spomnila je, da morajo slovenski davčni rezidenti do 28. februarja za preteklo leto prijaviti vse dohodke, prejete tako doma kot v tujini, vključno z obrestmi, dividendami in kapitalskimi dobički. V nasprotnem primeru lahko sledijo globe ali naložitev zamudnih obresti. Hkrati je izpostavila pomen tega, da vlagatelji razumejo, da se kapitalski dobiček obdavči ob vsaki prodaji naložbe, da je treba poročati tako o dobičkih kot o izgubah. Prav tako je opozorila, da so prehodi med različnimi delnicami vselej predmet obdavčitve, ne glede, ali so sredstva še vedno na trgovalnem računu ali so bila prenesena na bančni račun.
Nasveti za uspešno davčno optimizacijo
Davčna strokovnjakinja Sonja Omerza poudarja, da je ključ do uspešne optimizacije davčnih obremenitev in do povečanja donosa pravilno načrtovanje naložb ter poznavanje davčne zakonodaje in rokov. Sonja Lovše Bambič dodatno svetuje, naj bodo vlagatelji pri dolgoročnem varčevanju v vzajemnih skladih še posebej pozorni na davčne vidike. Prehajanje med podskladi v vzajemnih skladih, na primer, ne povzroči takojšnje davčne obveznosti, kar omogoča vlagateljem, da dolgoročno uspešno optimizirajo svoje davčne obveznosti.
Obe sogovornici svetujeta vlagateljem, naj pred vsako naložbo skrbno preučijo davčne posledice in upoštevajo predvideno dolžino varčevanja oziroma investicije. Pomembno je tudi upoštevati vse stroške, povezane z investiranjem, tudi vstopne in izstopne stroške, stroške upravljanja in poslovanja skladov ter bančne stroške. Navedeni stroški dejansko ne vplivajo na davčno osnovo, a vendar lahko bistveno zmanjšajo čisti donos.
Z upoštevanjem zgoraj opisanih pojasnil in nasvetov lahko vlagatelji uspešno zmanjšajo davčne obveznosti in hkrati povečajo čisti donos naložb. Za celovito optimizacijo portfelja z davčnega vidika pa je seveda priporočljivo poiskati nasvet strokovnjaka.
Opozorilo: Oktobrski projekt Varčevanja in Investiranja na Cekin.si ne predstavlja storitve investicijskega svetovanja. Vsebina ne predstavlja finančnih nasvetov, priporočil za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je namenjena informiranju javnosti. Trgovanje predstavlja tveganje in lahko povzroči izgube.
