Kje so največje evropske davčne oaze in kako privabljajo bogataše?

Kje so največje evropske davčne oaze in kako privabljajo bogataše?

M.M.
27.09.2024, 4:08
0
Evropske države, željne naložb, tekmujejo, da bi privabile in zadržale bogataše. Katere davčne ugodnosti ponujajo?

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Po podatkih Davčnega observatorija EU so se najvišje zakonsko določene stopnje davka na dohodek fizičnih oseb v EU po finančni krizi leta 2008 prenehale zniževati. Namesto tega skupina ugotavlja, da so vlade uvedle vse več preferenčnih davčnih režimov, namenjenih tujim državljanom, v upanju, da bodo na svoja ozemlja privabile bogate izseljence.

A evropske davčne oaze se med seboj razlikujejo – jurisdikcija z nizkimi davki za eno osebo ni nujno davčna oaza za drugo.

"To je zelo odvisno od tega, od kod prihaja premoženje," pravi Jason Piper, vodja oddelka za davčno in poslovno pravo pri Združenju certificiranih računovodij (Association of Chartered Certified Accountants). "Če imate na primer nekje vezanega veliko kapitala, vas bo veliko bolj zanimala ureditev z 0-odstotnim davkom na kapitalske dobičke, kot če imate še vedno veliko bolj aktivnih prihodkov," pravi. 

Številni premožni posamezniki se bodo v upanju na zmanjšanje davčnega bremena morda odločili, da se bodo umaknili iz držav, v katerih trenutno živijo, in se izselili. Spletna stran Euronews Business je raziskala, kaj ponujajo različne evropske države in kakšni so vidiki davčnega načrtovanja.

Začnimo z našo sosedo ...

Italija 

Italija je med izseljenci priljubljena destinacija ne le zaradi svoje kulture in podnebja, temveč tudi zaradi davčnih ugodnosti. Na prvi pogled ima država razmeroma visoke davke na dohodke fizičnih in pravnih oseb, čeprav so tujcem na voljo davčne spodbude. Ena najbolj znanih je režim pavšalnega davka, ki premožnim posameznikom omogoča plačilo fiksnega zneska na vse dohodke iz tujine. To velja ne glede na višino zasluženega zneska. 

Letni pavšalni davek se je nedavno povečal s prejšnjih 100.000 evrov na 200.000 evrov. Ugodnost je na voljo do 15 let, poleg tega pa jo lahko uveljavljajo le tisti, ki vsaj 9 od zadnjih 10 let niso bili davčni rezidenti Italije. Glede na stroške pavšalnega davka je ta ugodnost zanimiva le za posameznike z zelo visokim premoženjem.

"Italija je zelo priljubljena. Ko je pavšalni davek znašal 100.000 evrov, mi je ena od mojih strank povedala, da je toliko vsako leto plačala svojemu računovodji. Ne smete pozabiti, da pri pavšalnem davku ni stroškov usklajevanja za davčno načrtovanje," je za Euronews Business povedal svetovalec za davke in priseljevanje David Lesperance.

PREBERI ŠE

Bodo bogataši obdavčeni s 'posebnim globalnim davkom'?

Švica

Tudi Švica ima vrsto pavšalne sheme (forfait fiscal), čeprav švicarska država trdi, da se ta metoda zaračuna manj kot 0,1 odstotka njenih davčnih zavezancev. Deluje tako, da nekatere švicarske regije namesto pobiranja dajatev na podlagi dohodka ali premoženja izračunavajo stopnjo na podlagi izdatkov posameznika. 

Čeprav je pavšalna shema lahko zanimiva za superbogate, je država uvedla minimalno dajatev. Ta je višja od dveh številk: bodisi sedemkratnik vaše letne najemnine ali najemne vrednosti vaše primarne nepremičnine bodisi višja od 429.100 švicarskih frankov (približno 455.000 evrov). Te lestvice veljajo na zvezni ravni, čeprav lahko posamezne regije minimalni znesek zvišajo.

Do forfait fiscal ste upravičeni, če nimate švicarskega državljanstva in če prvič prihajate živet v državo – ali po desetletni ali daljši odsotnosti. Upravičenci ne smejo biti zaposleni ali voditi podjetja v Švici. To pomeni, da je shema namenjena privabljanju majhnega števila bogatih izseljencev, ki imajo pasivne dohodke.

PREBERI ŠE

Obdavčitev bogatih v Evropski uniji: koliko plačajo in zakaj tako malo?

Portugalska

Davčne ugodnosti so na Portugalskem postale polemična tema zaradi naraščajočih cen nepremičnin, ki jih je spodbudil prihod bogatih tujcev. Kljub temu je portugalska vlada po lanskem zmanjšanju ugodnosti zdaj ponovno uvedla davčne olajšave za izseljence. Na Portugalskem je veljal režim NHR, ki je omogočal, da ste v državi živeli do 10 let in niste plačali veliko davka na dohodek iz tujine, je pojasnil Gregory Goossens, davčni odvetnik pri podjetju Taxpatria.

To je pritegnilo zlasti veliko število upokojencev, ki so se odločili, da se preselijo na Portugalsko in ne plačujejo dohodnine od tujih pokojninskih dohodkov.

Za tiste, ki so na Portugalskem ustvarjali dohodek, so bile določene dejavnosti obdavčene po ugodni 20-odstotni stopnji.

Sistem NHR je poleg razburjenja domačinov sprožil tudi kritike nordijskih držav, ki so opazovale odhajanje starejših državljanov. Predvsem Finska in Švedska sta uradno zaprosili za spremembo pravil pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja s Portugalsko. To bi jima omogočilo uvedbo dajatev na pokojnine priseljenih izseljencev. "Kot odgovor na pritisk je Portugalska spremenila svoje davčne olajšave in se osredotočila na ljudi z izobrazbo, ki lahko resnično prispevajo k portugalskemu gospodarstvu," je pojasnil Goossens.

Portugalski finančni minister Joaquim Miranda Sarmento je v začetku leta za Financial Times povedal, da bodo plače in poklicni dohodki v skladu z novimi pravili upravičeni do davčnih olajšav. Zdi se, da bodo pokojnine, dividende in kapitalski dobički izključeni.

Obdavčitev
ObdavčitevFOTO: Adobe Stock

Holdinške družbe

Po podatkih Davčnega observatorija EU lahko bogati posamezniki nizke efektivne davčne stopnje dosežejo tudi z uporabo holdinških družb. Ugotovili so, da so ta podjetja v sivi coni med izogibanjem in utajo v smislu, da so namenjena izogibanju davku na dohodek. Posamezniki, ki na ta način skrivajo premoženje, se odločijo, da svoje premoženje prenesejo na ime podjetja, ki ga nadzorujejo, namesto da bi ga uvrstili med osebne prihodke. 

Izplačila iz podjetja so obdavčena po običajnih stopnjah, čeprav lahko davkoplačevalec presežek skriva v holdinški družbi. Vzpostavitev takšne strukture je še posebej donosna v državah z nizko stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. Zanimive države so Irska (12,5 odstotka), Madžarska (9 odstotkov), Bolgarija (10 odstotkov) in Ciper (12,5 odstotka).

Čeprav si OECD skupaj z državami članicami prizadeva za uvedbo globalne najnižje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb v višini 15 odstotkov, ta velja le za podjetja, ki zaslužijo več kot 750 milijonov evrov. K sporazumu je pristopilo več kot 140 držav, vendar je njegovo izvajanje še vedno v teku, poroča Euronews.

Davčna oaza za enega ni raj za vse

Davčno načrtovanje se ne more vrteti le okoli ene ali dveh vrst stopenj, temveč je treba upoštevati celo vrsto dejavnikov, so za Euronews povedali strokovnjaki. Dajatve, ki jih je treba upoštevati, vključujejo davke na dohodek fizičnih in pravnih oseb, kapitalske dobičke, dediščino in premoženje – pa tudi dajatve za socialno varnost. 

Poleg zgoraj naštetih držav se lahko za davčno ugodne štejejo tudi države, kot so Malta, Združeno kraljestvo in Monako, vendar je vse odvisno od narave posameznikovih dohodkov. V nekaterih primerih se lahko za oaze imenujejo tudi območja z visokimi davki, kot je Belgija.

Ker si OECD še naprej prizadeva za zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb, je treba ugotoviti, ali bo to spodbudilo pogovore o drugih stopnjah in zmanjšalo davčne ugodnosti.

"Države ne bi zagotavljale davčnih olajšav ali specializiranih vizumov za bogate, razen če bi bile njihove splošne koristi za državo večje od stroškov," meni Jason Porter, direktor poslovnega razvoja pri podjetju Blevins Franks Financial Management. "Lahko bi rekli, da bo davek, ki ga bodo pobrali, večji, kot bi bil brez spodbude, saj se zadevni posamezniki sicer verjetno ne bi preselili tja. Pomembno je tudi, da se zavedamo, kakšne so lahko skupne koristi, vključno s trgom nepremičnin, porabo v lokalnih podjetjih in možnostjo za podjetniške naložbe na lokalni ravni," poudarja. 

Kompromisi pri pridobivanju bogatih tujcev so vprašanje, ki še naprej prevladuje v političnih razpravah, pri čemer se bodo pritiski nadaljevali.

Povzeto po Euronews