Vlade držav članic Evropske unije zaradi nepravičnega obdavčevanja najbogatejših Evropejcev letno izgubijo kar 286,5 milijarde evrov prihodkov, kar je 33 milijonov evrov na uro. Ta znesek, ki je enak finskemu BDP, je po Oxfamovi analizi enak znesku, ki bi ga lahko vsako leto zbrali z evropskim davkom na premoženje v višini do 5 odstotkov.

En odstotek najbogatejših v Evropi ima v lasti skoraj polovico vsega finančnega premoženja na celini, vključno z bančnimi vlogami, delnicami, obveznicami in posojili. Od leta 2020 so milijarderji v EU povečali svoje akumulirano premoženje za tretjino in lani dosegli 1,9 bilijona evrov. Hkrati je 99 odstotkov prebivalcev EU postalo revnejših, poročajo na spletni strani nevladne organizacije Oxfam. 

Ta razkorak med evropskimi superbogatimi in navadnimi ljudmi se vsako leto povečuje, ker vlade EU ne uspejo pravično obdavčiti izjemnega bogastva, poudarjajo v omenjeni organizaciji. 

"V Franciji povprečna oseba plača približno 50 odstotkov svojega ekonomskega dohodka v obliki davkov – vseh davkov skupaj –, medtem ko oseba, ki spada med 0,0002 odstotka najbogatejših, plača le dva odstotka. V Italiji večina državljanov plača od 40 do 50 odstotkov svojih dohodkov, milijarderji pa le okoli 20 odstotkov," poudarjajo. 

"Peščica privilegirancev na svojih razkošnih zasebnih letalih uspeva, medtem ko se računi za mnoge vedno bolj zvišujejo, planet pa gori. Vlade se ne morejo več izgovarjati na "pomanjkanje sredstev", ker se ne morejo boriti proti podnebni krizi in odpraviti revščine. Denar, ki ga potrebujejo, je v žepih superbogatih," je dejala Chiara Putaturo, Oxfamova strokovnjakinja za davke v EU.

S progresivnim davkom na premoženje z 2- do 5-odstotno stopnjo za multimilijonarje in milijarderje v EU bi lahko letno zbrali 286,5 milijarde evrov. S tem denarjem bi lahko po besedah Oxfama plačali:

- skoraj 40 odstotkov sredstev EU za obnovo po pandemiji,

- več kot trikratnik sedemletnega proračuna EU za pomoč ter

- več kot polovico najvišje ocene svetovnih letnih stroškov za prilagajanje podnebnim krizam in njihovo blažitev v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.

Najbogatejši Evropejci so tudi največji onesnaževalci v Evropi

Oseba iz 1 odstotka najbogatejših v povprečju izpusti 14-krat več ogljika (CO2) kot oseba iz spodnjih 50 odstotkov prebivalstva. Z evropskim davkom na premoženje bi lahko odpravili tudi prekomerne emisije superbogatih, saj bi to premoženje usmerili v financiranje javnih storitev in doseganje podnebnih ciljev, pravijo v nevladni organizaciji.

Skoraj sedem od desetih Evropejcev se strinja z obdavčitvijo bogatih za podporo revnih. Oxfam skupaj z ekonomisti, multimilijonarji in politiki podpira evropsko državljansko pobudo za evropski davek na premoženje.