Finančna uprava ves čas izvaja nadzore, med drugim tudi nad morebitnimi kršitelji s področja oddajanja premoženja v najem. Podatka, koliko so jih iz tega naslova izdali v zadnjih petih letih, nimajo. Globe pa so različne: Tako lahko na primer zavezanca, ki napovedi ne odda, finančna uprava kaznuje z globo v višini od 250 do 400 evrov. Zavezanca, ki v napovedi navede nepravilne ali neresnične podatke, pa lahko davčni organ kaznuje z globo od 400 do 5.000 evrov. Poleg globe davčni organ zavezancu v obeh primerih obračuna tudi dodatno davčno obveznost, so za Cekin.si povedali na Fursu. 

Lani je število zavezancev, ki so vložili napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem (torej za odmerno leto 2020), nekoliko upadlo. "Ne glede na to se je znesek odmerjene dohodnine v letu 2021 zvišal za 6,46 odstotka, kar bi lahko bila posledica zvišanja stopnje dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem iz 25 odstotkov na 27,5 odstotka," so nam pojasnili na finančni upravi.

In če smo že pri tem: Stopnja za leto 2022 se je spremenila. Stopnja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem je bila za leti 2020 in 2021 27,5 odstotka, prej pa 25 odstotkov. Za leto 2022 pa 15 odstotkov. 

"Dohodnina se izračuna in plača od davčne osnove, ki je dohodek iz oddajanja premoženja v najem, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 odstotkov (15 odstotkov za leti 2020 in 2021, prej 10) od doseženega dohodka, po stopnji 15 odstotkov (27,5 odstotka za leti 2020 in 2021, prej 25). Namesto normiranih stroškov lahko zavezanec uveljavlja tudi dejanske stroške, ki ohranjajo uporabno vrednost premoženja. Dejanske stroške zavezanec dokazuje z ustreznimi računi, ki jih priloži napovedi. Dohodnina od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se šteje za dokončen davek in se ne všteva v letno dohodninsko osnovo," so pojasnili.