Dohodninska novela, sprejeta marca 2022, je uvedla možnost, da zavezanec izbere, da se njegovi dohodki iz kapitala in dohodki iz oddajanja premoženja v najem obdavčijo z dohodnino sintetično po progresivnih davčnih stopnjah in ob upoštevanju davčnih olajšav. 

Zavezanec se bo lahko po novem odločil, da se obresti, dobički, dividende in najemnine seštejejo skupaj z vsemi dohodki, ki se sicer vštevajo v letno davčno osnovo (dohodki iz zaposlitve, iz dejavnosti (razen pri normirancih), iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ter iz prenosa premoženjske pravice in drugi), in se nato obdavčijo skupaj.

Dohodki iz oddajanja premoženja v najem se lahko obdavčijo ločeno oziroma cedularno z dohodnino po 15-odstotni proporcionalni stopnji, dohodki iz kapitala pa po 25-odstotni stopnji. Po novem pa se bo lahko zavezanec sam odločil, da se obdavčijo skupaj z drugimi prihodki. Tak skupen način obdavčitve bi lahko davčno razbremenil zavezance z nižjimi prihodki. 

Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da se tako "zavezancem, ki na letni ravni dosegajo nižje zneske dohodka iz kapitala in dohodka iz oddajanja premoženja v najem – in bi bili, če bi bili ti dohodki vključeni v letno davčno osnovo, manj obdavčeni z dohodnino kot pri obdavčitvi po proporcionalni stopnji – omogoči, da so njihovi tovrstni dohodki manj obdavčijo z dohodnino." Obenem poudarjajo, da gre "pri tem gre za izbiro zavezanca".

Omejitev za normirane samostojne podjetnike

Je pa obenem predvidena posebna omejitev za normirane samostojne podjetnike, ki ne bodo mogli izbrati sintetične obdavčitve, če bodo oddajali in pridobili kapitalske dohodke v sklopu dejavnosti. Če bo torej normiranec dosegel dohodke iz kapitala ali dohodke iz oddajanja premoženja v najem v okviru dejavnosti, jih ne bo mogel obdavčiti sintetično. 

"Če taisti zavezanec, ki ima sicer registrirano dejavnost kot normiranec, pa dohodke iz kapitala ali dohodke iz oddajanja premoženja v najem dosega kot fizična oseba (torej ne v okviru dejavnosti kot normiranec), pa se takšni dohodki lahko obdavčijo z dohodnino sintetično," so pojasnili na finančni upravi.

Obdavčitev prihodkov – tehtanje, kaj se vam bolj izplača

Sicer pa se bo lahko zavezanec odločil za ločeno obdavčitev prihodkov ali za skupno (sintetično) obdavčitev. Presoditi bo moral, kaj se mu bolj izplača. 

Če se bo odločil za sintetično obdavčitev, bo moral seznaniti davčni organ, kar lahko stori z vložitvijo ugovora zoper informativni izračun dohodnine ali z vložitvijo napovedi za odmero dohodnine, če mu informativni izračun ne bo vročen do roka. Novi način obdavčitve bo lahko uveljavljal od odmernega davčnega leta 2022 dalje, za odmero, ki se bo izvajala v letu 2023 in naprej. Tako bo lahko nov način uveljavljal že pri davčni odmeri za leto 2022, torej pri davčni napovedi prvič v letu 2023.

Za pomoč pri odločitvi glede morebitne davčno ugodnejše obravnave navedenih dohodkov bodo na finančni upravi izdelali testni izračun dohodnine. "Ker bo lahko zavezanec uveljavljal tovrsten način obdavčitve od odmernega leta 2022 dalje, torej za odmero, ki se bo izvajala v letu 2023 in naprej, bo program za testni izračun zagotovljen predvidoma konec leta 2022," so napovedali.

Kdo naj bi se odločal za sintetično obdavčitev? 

Sicer pa predvidevajo, da se bodo za sintetično obdavčitev pogosteje odločali zavezanci z nižjimi dohodki, ki na letni ravni dosegajo nižje zneske dohodkov iz kapitala in oddajanja v najem ter ki bi bili sicer bolj obdavčeni po zanje manj ugodni proporcionalni stopnji. Tako pa se jim bo lahko omogočilo, da se njihovi tovrstni dohodki manj obdavčijo z dohodnino. 

Pričakovati je, da se bo sintetična obdavčitev bolj izplačala zavezancem z nižjimi prihodki in manj z višjimi dohodki, ker bodo drugi praviloma obdavčeni po višji davčni stopnji dohodninske davčne lestvice.

Vsak zavezanec bo lahko kot fizična oseba presodil, kaj se mu bolj izplača – ali izbrati skupno ali ločeno obdavčitev. Pričakovati je, da bi lahko ob izbiri sintetične obdavčitve pri davkih prihranili zlasti zavezanci z nižjimi dohodki in zavezanci, ki lahko v večji meri uveljavljajo dohodninske olajšave.

Komu se sintetična obdavčitev praviloma ne izplača?

Izbira sintetične obdavčitve se po drugi strani praviloma ne bo izplačala zavezancem, ki pridobivajo dodatne dohodke iz oddajanja nepremičnin v najem, saj so dohodki iz naslova najemnin že sedaj obdavčeni z nižjo davčno stopnjo, kot je davčna stopnja v prvem dohodninskem razredu (16 odstotkov). Dejanska davčna stopnja za obdavčitev najemnine je trenutno 13,5 odstotka, saj lahko zavezanec od višine najemnine uveljavlja 10 odstotkov normiranih stroškov in na tako zmanjšano davčno osnovo plača davek po 15-odstotni davčni stopnji. 

Uporaba sintetične obdavčitve bi se kljub temu lahko izplačala predvsem zavezancem, ki lahko v okviru dohodninske obdavčitve uveljavljajo večje število davčnih olajšav (na primer dodatno olajšavo za vzdrževane družinske člane).

Izbira sintetične obdavčitve pa se bo lahko izplačala zavezancem z nižjimi dohodki in dodatnimi dohodki iz kapitala (dividende, obresti, dobiček iz kapitala), ki so – če se obdavčijo ločeno – obdavčeni po višji, 25-odstotni davčni stopnji. Izbira sintetične obdavčitve se jim bo praviloma izplačala do višine skupne (sintetične) davčne osnove, ki še ne pomeni 26-odstotne obdavčitve v drugem dohodninskem razredu ali ki še vedno omogoča, da bo vsaj pretežni del skupnih dohodkov obdavčen z davčno stopnjo 16 odstotkov iz prvega dohodninskega razreda.

Kot rečeno, pa bo treba na konkretne izračune počakati do novega kalkulatorja za testni izračun dohodnine, ki bo po napovedih finančne uprave predvidoma na voljo konec leta.