V tej bogati evropski državi se poroka kaznuje z višjimi davki

Švica vstopa v nov krog ene svojih najdaljših in najbolj občutljivih davčnih razprav – ali naj država končno odpravi tako imenovano "kazen za poroko", davek, ki že desetletja pesti poročene pare z dvema delovnima partnerjema. Parlament je poleti tesno sprejel zakon, ki bi uvedel sistem individualne obdavčitve, vendar konservativne in družinske skupine že pripravljajo referendum, s katerim bi preprečile spremembe.

Trenutni švicarski sistem temelji na skupni obdavčitvi zakoncev, kar v praksi pomeni, da se dohodek drugega partnerja prišteje k plači prvega in se obdavči po višji stopnji. Posledica tega je, da poročeni pari z dvema zaposlenima pogosto plačajo več davka kot neporočeni pari, zlasti kadar imata oba zakonca visoke dohodke.

Zagovorniki reforme trdijo, da takšen model odvrača ženske od vstopa na trg dela ali obstoja na njem. Trenutne razmere ustvarjajo resnično dilemo za pare z dvema karierama, še posebej pa za ženske, je opozorila Heather Cairns-Lee, profesorica na poslovni šoli IMD v Lozani, poroča spletna stran TPortal.

Švica se že leta sooča s protislovjem: čeprav je stopnja zaposlenosti žensk, ki znaša 80,4 odstotka, nad povprečjem OECD, le 60 odstotkov Švicark dela s polnim delovnim časom – v primerjavi z 78 odstotki v OECD.

Predlog, ki ga je pripravil Zvezni svet, predvideva, da bo v prihodnje vsak odrasel državljan obdavčen ločeno, ne glede na zakonski stan. S tem bi se Švica približala praksi večine evropskih držav, Velike Britanije in Avstralije, poroča Financial Times.

"Gre za vprašanje pravičnosti. Mislim, da vlada ne bi smela favorizirati ali kaznovati nobenega družinskega modela," je dejal Jamie Vrijhof-Droese, vodja pri WHVP in lokalni politični aktivist. Morali bi imeti sisteme, ki ljudem olajšajo delo, ne pa sisteme, ki jih od tega odvračajo, dodaja.

Težava ni od včeraj, kar dokazuje odločitev švicarskega vrhovnega sodišča iz leta 1984, ki je različne davčne prakse za poročene in neporočene pare razglasilo za neustavne. Vendar so od takrat vsi poskusi političnih reform propadli, vključno z referendumom leta 2016.

Tokrat odpor prihaja iz konservativnega zavezništva desničarske Švicarske ljudske stranke (SVP), Sredinske stranke in evangeličanskih skupin. Načrtujejo, da bodo zbrali zahtevanih 50.000 podpisov za referendum, in tudi če jim to ne uspe, kantona Solothurn in Aargau že razmišljata o uporabi posebne ustavne določbe za njegovo izvedbo na državni ravni.

Nasprotniki trdijo, da bi individualna obdavčitev šla na škodo družin z enim dohodkom in pustila vlogo staršev, ki ostajajo doma, nepriznano. Opozarjajo tudi na ogromno administrativno breme – več kot 1,7 milijona novih davčnih napovedi.

"Razprava se na prvi pogled zdi tehnična, vendar argumenti za in proti individualni obdavčitvi v Švici odražajo globoke razlike v stališčih in zelo čustvena prepričanja o tem, kako naj bi bila družina organizirana," poudarja Thomas Hug, davčni partner pri Deloitteu.

Po vladnih ocenah bi reforma lahko na trg dela pripeljala 60.000 ljudi in povečala BDP za približno en odstotek, hkrati pa bi zvezni in kantonalni proračun letno izgubila približno milijardo frankov, kar je več kot milijardo evrov.

Tudi poslovna združenja nasprotujejo predlogu. Konferenca kantonalnih finančnih direktorjev meni, da gre za nepotreben eksperiment, saj so številni kantoni že uvedli ukrepe za ublažitev kazni za poroko, kot so posebni odbitki ali delna delitev dohodka.

"Kantoni so rešili problem. Ne gre za sistemsko vprašanje, temveč za tarifno vprašanje," pravi Benedikt Würth, član zgornjega doma švicarskega parlamenta.

Medtem ko se politični boj nadaljuje, mnogi državljani iščejo načine, kako zaobiti sistem. Pojavile so se tako imenovane davčne ločitve, pri katerih se bogatejši pari ločijo pred upokojitvijo, da bi plačevali nižje davke, pa tudi tako imenovane navidezne poroke, pri katerih se slovesnost opravi, vendar zakonska zveza ni registrirana.

Par iz Züricha je odkrito priznal, da sta poroko praznovala s prijatelji, vendar se nista poročila pred matičarjem, višji bančnik pa razmišlja o davčni ločitvi od žene pred upokojitvijo.

"Par, ki ga poznam, je izračunal, da bi ju zakonska zveza stala do 40.000 frankov dodatnih davkov na leto (okoli 42.000 evrov). Ni se smiselno poročiti," je dejala Cairns-Leejeva.

Kljub jasnim argumentom v prid reformi se mnogi bojijo, da se bo nacionalni referendum spet končal neuspešno.

"Po vladnih podatkih bi od reforme imelo koristi 50 odstotkov državljanov, 36 odstotkov ne bi občutilo nobene spremembe, 14 odstotkov pa bi bilo na slabšem," je dejala Bettina Balmer, članica nacionalnega sveta in otroška nevrokirurginja. "Sprememba na individualno obdavčitev je boljša za Švico kot celoto. Bojim pa se, da bo, če bo prišlo do glasovanja, spet propadlo," je dodala.

Balmerjeva je spomnila, da je strah pred birokracijo pogosto le izgovor: "Po tej logiki ženske nikoli ne bi smele imeti volilne pravice."

Za Švico to ni le razprava o davčnih razredih: gre za spopad med tradicionalno podobo družine in realnostjo sodobnega trga dela. Izid bo v veliki meri odvisen od tega, ali bo konservativcem uspelo izvesti nacionalni referendum.

Do takrat so Švicarji razdeljeni med dva modela: enega, v katerem država s svojimi davčnimi pravili spodbuja ženske, da ostanejo doma, in enega, v katerem zakonski stan ne določa davčne obremenitve.

"Gre za vprašanje pravičnosti," je ponovila Vrijhof-Droese. "Sistem bi moral ljudem olajšati delo, ne pa jih kaznovati."

Vir: TPortal

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!

Najbolj brane novice: