Marlene Engelhorn, ki je stara 31 let in živi na Dunaju, želi, da 50 Avstrijcev določi, kako naj se razdeli 25 milijonov evrov svoje dediščine. "Podedovala sem bogastvo in s tem moč, ne da bi zanj kar koli naredila," je dejala, poroča britanska spletna stran BBC. Kar pa jo še bolj moti, je dejstvo, da država njene vrtoglave dediščine sploh ne želi obdavčiti. 

Avstrija je namreč davek na dediščino odpravila leta 2008 in je ena od peščice evropskih držav, ki ne uvaja davka na dediščino – ali dajatev ob smrti. Engelhornova meni, da je to nepravično.

Je potomka Friedricha Engelhorna, ustanovitelja nemškega kemičnega in farmacevtskega podjetja BASF, in je po smrti svoje babice septembra 2022 podedovala milijone.

Ameriška revija Forbes je premoženje Traudl Engelhorn-Vechiatto ocenila na 4,2 milijarde dolarjev (3,8 milijarde evrov), njena vnukinja pa je že pred smrtjo izjavila, da želi razdeliti približno 90 odstotkov dediščine.

Sedaj je v poštne nabiralnike v Avstriji začelo prihajati 10.000 vabil, namenjenih naključno izbranim avstrijskim državljanom. Tisti, ki želijo sodelovati v pobudi Engelhornove, imenovani "Dobri svet za prerazporeditev", se lahko prijavijo prek spleta ali po telefonu. Iz začetnega vzorca 10.000 Avstrijcev, starejših od 16 let, bo izbranih 50 oseb, v primeru potrebe nadomeščanja pa bo izbranih tudi 15 nadomestnih članov.

"Če politiki ne opravijo svojega dela in ne prerazporedijo denarja, potem moram svoje bogastvo prerazporediti sama," je pojasnila v svoji izjavi. "Mnogi ljudje se s polnim delovnim časom le stežka preživijo in plačujejo davke od vsakega evra, ki ga zaslužijo z delom. To vidim kot neuspeh politike, in če politika ne uspe, se morajo državljani s tem spopasti sami."

V nadaljevanju preberite, ali bo dedinja morda uveljavljala pravico veta?

Christoph Hofinger, izvršni direktor inštituta Foresight, ki podpira pobudo, je dejal, da bo svet za razdelitev denarja sestavljalo 50 ljudi "iz vseh starostnih skupin, zveznih držav, družbenih razredov in okolij". Skupina bo pozvana, naj "prispeva svoje zamisli, da bi skupaj razvili rešitve v interesu celotne družbe", je dejal. Sodelovali bodo na vrsti srečanj z akademiki in organizacijami civilne družbe, ki bodo potekala v Salzburgu od marca do junija letos.

Organizatorji pravijo, da bodo srečanja potekala brez omejitev, po potrebi pa bodo na voljo tudi varstvo otrok in tolmači. Potni stroški bodo kriti, udeleženci pa bodo za vsak konec tedna, ki se ga bodo udeležili, prejeli 1200 evrov. Marlene Engelhorn namreč meni, da bodo njihove razprave "služile demokraciji", zato morajo za to dobiti ustrezno nadomestilo.

"Nimam pravice veta," je poudarila in dodala, da osebno premoženje daje na razpolago tem 50 ljudem, ki jim zaupa. Če ne dosežejo konsenza o razdelitvi denarja, se denar vrne Engelhornovi. 

Ni natančno jasno, kolikšen del dediščine bo razdelila, čeprav je leta 2021 dejala, da želi razdeliti vsaj 90 odstotkov dediščine, ker si je ni z ničemer zaslužila in je imela le srečo v "loteriji rojstev".

Njena ekipa ni potrdila, koliko zapuščine bo zadržala, čeprav je dejala, da je ohranila nekakšno finančno rezervo.

V nadaljevanju članka preberite, katera stranka želi obdavčiti dediščino!

Šestnajst let po tem, ko je Avstrija odpravila davek na dediščino, je ta še vedno sporen in ena od glavnih političnih strank, opozicijski socialdemokrati, ga želi ponovno uvesti. Vodja socialdemokratov Andreas Babler je za javno radiotelevizijo ORF povedal, da želi, da bi bil davek osrednji pogoj za morebitna koalicijska pogajanja po naslednjih parlamentarnih volitvah, ki bodo v Avstriji potekale še letos, poroča BBC.

Konservativna ljudska stranka, ki je trenutno glavna partnerica v avstrijski koalicijski vladi z Zelenimi, je njegov predlog zavrnila. Njen generalni sekretar Christian Stocker je dejal, da želi Babler s svojim pozivom k uvedbi davka na premoženje in dediščino "dodatno obremeniti ljudi v naši državi, ljudska stranka pa zagotavlja olajšave. Zavračamo nove davke; ljudem mora ostati več neto dohodka."

Povzeto po BBC