50.000 evrov dediščine: kaj bi z njimi storili vi?

Vsi se nekega dne soočijo z dedovanjem. Sedaj pa si predstavljajte, da podedujete 50.000 evrov. Za večino Slovencev to ni znesek, ki bi omogočil zgodnjo upokojitev, je pa dovolj velik, da lahko občutno spremeni finančno prihodnost posameznika ali družine.

Toda vprašanje je preprosto: kaj bi z njimi storili vi?

Bi denar porabili za poplačilo dolgov? Bi ga vložili? Kupili nepremičnino? Ali pa bi ga preprosto pustili na računu?

Prav takšne dileme postajajo vse pogostejše. CNBC poroča, da številni ljudje dediščino prejmejo v obliki gotovine, nepremičnin ali naložb, finančni strokovnjaki pa opozarjajo, da je med največjimi napakami prehitro sprejemanje odločitev.

Ko ljudje prejmejo večji znesek denarja, pogosto začutijo željo po hitri porabi ali velikem življenjskem koraku. Vendar strokovnjaki iz družbe Vanguard svetujejo, da si po prejemu dediščine vzamete čas za premislek in oblikovanje načrta. Hitre odločitve lahko namreč vodijo do napak, ki jih pozneje obžalujemo.

Podobno poudarjajo tudi sogovorniki CNBC. Po njihovem mnenju je smiselno najprej pregledati celotno finančno sliko: dolgove, prihranke, pokojninske načrte in prihodnje cilje.

Če imate potrošniške kredite ali druge obveznosti z visokimi obrestnimi merami, številni finančni svetovalci priporočajo, da jih odplačate pred začetkom investiranja. CNBC navaja, da lahko visoke obrestne mere dolgoročno predstavljajo večje breme, kot ga prinese povprečen donos številnih naložb.

Za nekoga, ki ima na primer 15.000 evrov dolgov in 50.000 evrov dediščine, bi lahko odplačilo dolgov pomenilo takojšnje izboljšanje mesečnega proračuna in manj finančnega stresa.

Vedno več dedičev razmišlja o vlaganju. Po poročanju CNBC mlajše generacije pogosto dajejo prednost razpršenim naložbam in globalnemu pristopu k investiranju, namesto da bi ves denar usmerile v eno samo premoženjsko kategorijo.

Če bi 50.000 evrov ostalo naloženih več desetletij, bi lahko ob povprečnih donosih finančnih trgov znesek občutno zrasel. Seveda pa so naložbe povezane tudi s tveganji, zato je pomembno, da so prilagojene ciljem, starosti in odnosu do tveganja posameznika.

To je ena najpogostejših dilem.

V Sloveniji še vedno prevladuje prepričanje, da je nepremičnina najvarnejša oblika premoženja. Seveda 50.000 evrov danes v večini slovenskih mest ne zadostuje za nakup stanovanja brez dodatnega financiranja.

Po drugi strani pa lahko tak znesek predstavlja pomemben polog za nepremičnino ali osnovo za dolgoročni investicijski portfelj. Katera možnost je boljša, je odvisno predvsem od osebnih okoliščin, življenjskih ciljev in časovnega horizonta.

Finančni strokovnjaki opozarjajo še na eno zanimivo dejstvo: ni nujno, da mora biti celotna dediščina namenjena zgolj varčevanju in investiranju. CNBC navaja, da si lahko ljudje, ki imajo urejene finance, del sredstev namenijo tudi za izkušnje, potovanja ali stvari, ki jim izboljšajo kakovost življenja.

Morda je najbolj uravnotežen pristop kombinacija več možnosti: del za finančno varnost, del za prihodnost in manjši del za osebne želje.

Prav zato nas zanima vaše mnenje.

Petdeset tisoč evrov ni znesek, ki bi vam čez noč spremenil življenje, lahko pa predstavlja pomembno odskočno desko. Razlika med dobro in slabo odločitvijo je pogosto vidna šele čez deset ali dvajset let. Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da je pri dediščini najpomembnejše nekaj, kar ne stane nič: čas za premislek.

Viri: CNBC, Vanguard, American Century Investments, Cekin.si