Z dedovanjem se bomo srečali prav vsi – najverjetneje večkrat v življenju. Da bi se ognili slabi volji, stresu in morebitnim sporom med sorodniki, smo za vas pripravili projekt, s katerim bomo naslovili vprašanja dedovanja. 

Začeli bomo od začetka, in sicer od tega, zakaj je pametno pripraviti oporoko, katere oporoke poznamo in kako jih napišemo. 

Številni se ob zapuščinskem postopku znajdejo pred kupom vprašanj, na katera bomo skušali odgovoriti. Poznavanje osnov zapuščinskega postopka na sodišču je namreč dobra podlaga za miren zaključek postopka in za ohranjanje dobrih odnosov z vsemi dediči. 

V letu 2021 so sodišča prejela okoli 27.000 zapuščinskih zadev. Okrog 85 odstotkov zapuščinskih zadev je zaključenih na prvem naroku, navajajo na spletni strani Na sodišču. 

A kaj, ko se zaplete? Ko se dediči z zapuščinskim postopkom ne strinjajo, ko se uveljavlja dedna nevrednost nad zakonitim dedičem? Ali poznate dedne rede in kaj ti pomenijo? Ali veste, kdo so volilojemniki ali ločitveni upniki? In tudi: v katerem primeru sta država ali občina udeleženki v zapuščinskem postopku? 

Preverili bomo tudi, v katerih primerih je dobro najeti odvetnika ter kako poteka postopek, ko so vpletene mladoletne osebe. 

Pa še: kako vam lahko mediacija pomaga pri reševanju sporov?

Kako dolgo trajajo zapuščinski postopki in koliko lahko stanejo?

"Čas do razpisa zapuščinske obravnave je odvisen od števila zadev, ki jih sodišče obravnava. Večina zapuščinskih zadev se zaključi na prvi obravnavi," pravijo na omenjeni spletni strani in dodajajo, da povprečni zapuščinski postopek traja približno 6 mesecev.

V zapuščinskem postopku se sodna taksa odmeri ob koncu postopka, ko sodišče zaključi obravnavo. Dediči morajo praviloma plačati tudi davek na dediščino, ki ga odmerja finančna uprava na podlagi podatkov sodišča. Dediči I. dednega reda pa so oproščeni plačila davka na dediščino.

Že objavljeni članki: