Kako se dokaže, da je bila oporoka napisana pod prisilo?

Kako se dokaže, da je bila oporoka napisana pod prisilo?

Mira Matković
12.01.2023, 3:15
0
Nadaljujemo s prvim korakom procesa dedovanja – z oporoko. Pogosto se pojavi sum, da je nekdo oporoko napisal in podpisal pod prisilo ali da je oporočitelj nerazsoden. Kdaj se lahko izpodbija oporočna sposobnost? Kako pa lahko spreminjaš oporoko skozi leta in na kaj moraš biti pri tem pozoren?

Vsi smo že slišali za primere, ko se je porajal sum, da je nekdo vplival na starejše osebe, da so oporoko napisale pod prisilo ali narekom tretje osebe. Kako ravnati v primeru, da tak sum obstaja, in kako se lahko dokaže, da je utemeljen? Za pojasnila smo prosili odvetnico Darjo Bajželj, ki je za Cekin.si razložili, da se lahko s pričami dokaže, da je bila oporoka sklenjena pod prisilo oz. z grožnjo. 

Kako se dokazuje, da je oseba razsodna in da ve, kaj je zapisala v oporoko? 

Pogosto pa se tudi dvomi v razsodnost osebe, ki je sestavila oporoko. 

Oporočno sposoben je: 

- vsak, ki je sposoben za razsojanje, torej razumno, premišljeno ravnanje (nerazsodna je npr. oseba, ki je hudo duševno manj razvita), in 

- je že dopolnil 15 let. 

Če ti pogoji niso izpolnjeni, oporoka ni veljavna

TODA: Oporoka ostane veljavna, tudi če zapustnik kasneje izgubi sposobnost za razsojanje. Torej, če je nekdo napisal oporoko in če je čez deset let ostal brez sposobnosti razsojanja, se njegove oporoke ne bo moglo izpodbijati. 

Kdaj se lahko izpodbija oporočno sposobnost? 

"Oporočno sposobnost se lahko izpodbija s tožbo na razveljavitev oporoke, kjer se z izvedencem dokazuje konkretno možnost razsojanja oporočitelja v trenutku sestavljanja oporoke," pravi odvetnica in dodaja, da je oporočna sposobnost drugačna od poslovne sposobnosti. 

Bolj podrobno: razsodnost kot subjektivni kriterij oporočne sposobnosti ima tako intelektualno komponento, t. j. sposobnost razumeti pomen dejanja, ki ga predstavlja sestava oporoke, kot voljno komponento, t. j. sposobnost ravnati v skladu z razumom.

"Vendar je zaradi pomanjkanja bodisi intelektualne bodisi voljne komponente sposobnosti oporočitelju mogoče odreči razsodnost le, če je to posledica okoliščin, ki so biološke narave. Če je torej nerazsodnost posledica duševne bolezni, duševne zaostalosti ali duševne motnje, kot je vpliv alkohola, mamil, strupov, bolezni, senilnosti ipd. Zato je potrebno ugotavljanje dejanskega stanja," je odvetnica dejala in ob tem povzela primer sodbe ljubljanskega višjega sodišča. Tožeča stranka je namreč zatrjevala, da je bila oporočiteljica depresivna in sklerozna in je tako želela izpodbijati oporoko. Sodišče je odločilo, da mora s pomočjo izvedenca ugotoviti oporočiteljičino zdravstveno stanje, in sicer v času, ko je napisala oporoko, in ugotoviti vpliv morebitne duševne bolezni ali duševne motnje na njen razum in voljo. 

Starejše pogosto želijo prikazati kot nerazsodne in pod vplivom tretjih oseb.
Starejše pogosto želijo prikazati kot nerazsodne in pod vplivom tretjih oseb. FOTO: Adobe Stock

PREBERI ŠE
Tudi odrasli imajo lahko dodeljenega skrbnika

Kako lahko spreminjaš oporoko skozi leta? 

Zanimalo nas je tudi, kako lahko spreminjamo oporoko skozi leta. Razmere se namreč spreminjajo, morda oporočitelj pridobi občutno več premoženja, se loči in na novo poroči, se mu rodijo otroci ali jih posvoji, želi koga razdediniti (o tem bomo pisali v ločenem članku) in podobno. 

PREBERI ŠE
Ali mora biti oporoka overjena?

Naša sogovornica nam je dejala, da lahko zapustnik oporoko kadarkoli v celoti ali le deloma spremeni. "To stori tako, da sestavi novo oporoko v eni izmed zakonskih oblik oporoke. Koristno je, da se v novi oporoki navede tudi, kaj se je zgodilo s prejšnjo oporoko. Sodišče po datumu sestave oporoke ugotovi, katera oporoka je zadnja, tisto bo tudi sodišče upoštevalo, saj pomeni pravo voljo zapustnika," je dejala Darja Bajželj. 

Lahko se odloči tudi za preklic oporoke. To lahko stori kadarkoli, oporoko pa lahko prekliče ali v celoti ali deloma, in sicer z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Oporočitelj lahko prekliče pisno oporoko tudi tako, da jo uniči. 

Kako ravnajo v primeru prejšnje in poznejše oporoke?

Če se s poznejšo oporoko izrecno ne prekliče prejšnja oporoka, ostanejo določila prejšnje oporoke v veljavi, če niso v nasprotju z določili poznejše. 

Če je oporočitelj uničil poznejšo oporoko, dobi prejšnja oporoka znova veljavo, razen če se dokaže, da to ni bila oporočiteljeva volja. 

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Vse o dedovanju na enem mestu!
Vse o dedovanju na enem mestu!FOTO: Cekin.si