Otroci bogatašev množično prodajajo družinske zbirke: raje imajo denar kot umetnine

Svet umetnin in zbirateljstva se pripravlja na eno največjih sprememb v zadnjih desetletjih. Premoženje, ki so ga starejše generacije gradile vse življenje, se namreč prenaša na njihove otroke in vnuke, ti pa imajo pogosto povsem drugačen pogled na to, kaj pomeni bogastvo.

Namesto da bi ohranjali družinske zbirke slik, kipov in drugih dragocenih predmetov, jih številni novi dediči prodajajo ter denar usmerjajo v nepremičnine, tehnološke naložbe, podjetništvo ali druge oblike premoženja.

Po podatkih raziskovalne hiše Cerulli Associates naj bi se do leta 2048 med generacijami preneslo približno 124 bilijonov ameriških dolarjev premoženja (to je 107 bilijonov evrov). Velik del tega predstavljajo tudi zasebne zbirke umetnin in dragocenosti, ki so jih družine ustvarjale desetletja.

Podoben trend opažajo tudi na svetovnem trgu umetnin. Kot poroča Telegraf Biznis, se vse več dedičev odloča za prodajo slik, skulptur in drugih zbirateljskih predmetov, ki so jih njihovi starši in stari starši skrbno zbirali skozi življenje.

Strokovnjaki poudarjajo, da mlajše generacije umetnosti ne zavračajo, vendar do nje pristopajo drugače. Namesto klasičnih družinskih zbirk jih pogosto bolj zanimajo sodobna umetnost, digitalni projekti ali naložbe, ki omogočajo hitrejši dostop do kapitala.

Za številne mlade dediče bogastvo ni več predvsem simbol družinske tradicije, temveč finančni vir, ki ga želijo aktivno uporabljati. Tako prodaja umetnin pogosto ni posledica pomanjkanja spoštovanja do dediščine, ampak drugačnega pogleda na upravljanje premoženja.

Tudi Forbes ugotavlja, da tako imenovani veliki prenos bogastva ne spreminja le lastništva premoženja, ampak tudi način razmišljanja o njem. Mlajše generacije pogosteje iščejo fleksibilnost, likvidnost in možnost hitrega prilagajanja novim priložnostim.

Dražbene hiše in galerije pozorno spremljajo dogajanje. Če bo na trg v prihodnjih letih prišlo večje število doslej skritih zasebnih zbirk, bi to lahko vplivalo na ponudbo, cene in zanimanje kupcev po vsem svetu.

Posebej zanimive so zbirke, ki so bile desetletja shranjene v zasebnih rezidencah in javnosti skoraj neznane. Njihov prihod na trg bi lahko premešal karte v številnih segmentih umetnostnega sveta.

Analitiki opozarjajo, da ne gre zgolj za prodajo slik ali starin. V ozadju poteka širša sprememba vrednot. Za mnoge pripadnike generacije baby boom je bila zbirka umetnin del družinske identitete in zapuščine. Za številne njihove potomce pa je pomembneje, da je premoženje dostopno in uporabno.

Prav zato se vse pogosteje pojavlja miselnost: Dajte nam denar, ne zbirke. In če se bo trend nadaljeval, bi lahko največji prenos bogastva v zgodovini temeljito spremenil tudi svet umetnosti.

Viri: Telegraf Biznis, Cerulli Associates, Forbes