Ob ločitvi se je treba dogovoriti o delitvi premoženja, zato je pomembno, da vemo, kaj je skupno in kaj je posebno premoženje zakonca. Še najbolje bi bilo, če se lahko sami uskladimo in zmenimo o tem, sicer bo odločalo sodišče. 

Kaj je skupno premoženje zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev?

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev.

Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Kaj je posebno premoženje zakonca?

Posebno premoženje vsakega od zakoncev je tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze (na primer z dedovanjem).

Ne glede na izvor ali način pridobitve so posebno premoženje zakonca stvari manjše vrednosti za izključno njegovo osebno rabo.

Kakšen je delež zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju? 

Na premičninah in na nepremičninah iz skupnega premoženja imata zakonca skupno lastnino. Skupno premoženje zakoncev pripada zakoncema skupaj, posamezni deleži zakonca na skupnem premoženju niso določeni. O višini deležev na skupnem premoženju se zakonca lahko dogovorita ali pa na zahtevo enega od njiju o tem odloči sodišče.

Tako posamezni zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti pa ga ne more odsvojiti ali obremeniti. Zakonca oz. zunajzakonska partnerja upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno.

Zakonca se lahko dogovorita tudi o upravljanju skupnega premoženja. Če se dogovorita, da bo s skupnim premoženjem upravljal ali razpolagal le eden od njiju, mora ta upoštevati tudi koristi drugega zakonca. Vsak od njiju lahko kadarkoli odstopi od dogovora o upravljanju ali razpolaganju, ne sme pa tega storiti ob neprimernem času.

Kako se deli skupno premoženje – ZAKONSKI REŽIM?

Skupno premoženje zakoncev se razdeli, če njuna zakonska zveza preneha in če eden od zakoncev vloži predlog na pristojno Okrožno sodišče ali če se sporazumno zakonca dogovorita o razdelitvi skupnega premoženja. Tudi med trajanjem zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti se skupno premoženje razdeli na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev. 

Pred ugotavljanjem deleža vsakega od zakoncev na skupnem premoženju se ugotovijo njuni dolgovi in terjatve glede tega premoženja.

O višini deležev na skupnem premoženju se zakonca lahko dogovorita ali pa na zahtevo enega od njiju o tem odloči sodišče.

Pri delitvi skupnega premoženja se šteje pravna domneva, da sta deleža na njem enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Neznatna razlika v prispevkih posameznega zakonca k skupnemu premoženju se ne upošteva.

V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti dohodke vsakega od zakoncev, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino, za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

Katere situacije prelivanja premoženjskih kategorij poznamo (skupnega premoženja zakoncev in posebnega premoženja enega ali obeh zakoncev)?

Mogoče so naslednje situacije prelivanja premoženjskih kategorij:

- vlaganje skupnega premoženja v  posebno premoženje enega zakonca (npr. vlaganje v  nepremičnino, ki je posebno premoženje enega zakonca in npr. odplačevanje kredita, najetega v  zvezi s  posebnim premoženjem enega zakonca, iz skupnih sredstev ter npr. vlaganje v  družbo z  omejeno odgovornostjo, ki je bila ustanovljena s posebnim premoženjem enega od zakoncev), 

- vlaganje posebnega premoženja enega zakonca v  skupno premoženje drugega zakonca (zakonca v času zakonske zveze z delom kupita parcelo in z delom na njej zgradita hišo (torej je skupno premoženje obeh zakoncev in žena z denarjem, ki ga je podedovala po pokojnih starših, ga vloži v obnovo hiše – prenova kopalnice, nova streha, popravilo balkonov), 

- vlaganje posebnega premoženja enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca. (npr. z denarjem, ki ga je žena podedovala po pokojnih starših, vloži ga v obnovo hiše, ki jo je njen mož podedoval po svoji babici, tako da kupi nova okna in na hiši naredi novo fasado).