Ponarejanje denarja je tako staro kot denar sam, saj so kriminalci od nekdaj želeli prelisičiti sistem v svoj prid. Kazni za tovrstna dejanja so bile nekdaj izjemno krute; v antični Grčiji in rimskem imperiju so ponarejevalce kaznovali z izgonom, zaplembo premoženja in celo križanjem. Danes kriminalci za svoje goljufije pogosto sploh ne potrebujejo fizičnega napora; njihovo "orožje" za kibernetske napade so računalniki, programska oprema in splet. Čeprav so pogosto korak pred organi pregona, pa so jim slednji takoj za petami, lahko hitro ukrepajo in jih tudi velikokrat izsledijo. Zagrožene kazni zanje so pri nas od nekaj mesecev do nekaj let zapora, odvisno od razsežnosti zločina.

Zgodovina denarnega kriminala: od orodij do dovršenih algoritmov

Kriminal, povezan z denarjem, se je skozi zgodovino razvijal od fizičnih tatvin, vlomov in ropov do sofisticiranih spletnih prevar. Eden najznamenitejših primerov množičnega ponarejanja denarja je operacija Bernhard, s katero so želeli nacisti med drugo svetovno vojno omajati britansko gospodarstvo. Pod vodstvom takratnega inšpektorja oddelka za preprečevanje ponarejanja denarja Bernharda Krügerja so med letoma 1942 in 1945 natisnili več kot 150 milijonov ponarejenih britanskih funtov. Bankovci, tiskani strogo tajno v državnih tiskarnah, so bili tako dobro izdelani, da jih je bilo skoraj nemogoče prepoznati kot ponaredke. Sprva so načrtovali, da bi jih raztrosili iz letal, a so jih nato raje dajali v obtok preko vohunskih mrež, je razložila vodja Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije, Alenka Miškec.

Nacistična operacija Bernhard je bila zasnovana kot gospodarsko orožje z namenom zrušiti britansko valuto. Čeprav Krügerja nikoli niso ujeli in sumijo, da je prebegnil v Južno Ameriko, so ponarejeni bankovci še danes v opomin, kako zelo nevarni in škodljivi so ponaredki. Tudi razstava "Denar in kriminal: Tekma brez konca", ki v Muzeju bančništva Slovenije prikazuje zgodovinski razvoj finančnega kriminala ter predvsem ozavešča o aktualnih finančnih prevarah, je zasnovana v spomin in opomin. Njen prednostni namen pa je ozaveščanje, kar lahko vidite tudi na praktičnih primerih. Obiskovalci razstave, ki bo v središču Ljubljane na ogled do konca leta 2024, lahko preizkusite svoje detektivske spretnosti in skušate med 10 bankovci prepoznati ponarejenega. Po pojasnilih kustosinje Urške Purg želijo s prikazom izobraziti, kateri so varnostni elementi, na katere bi morali biti pozorni pri prepoznavi istovetnosti denarja.

Eden izmed primerov, izpostavljenih na razstavi, sega v leto 1994, ko so trije državljani Slovenije kar doma z uporabo računalnika, skenerja in tiskalnika izdelovali ponarejene tolarje. Bankovce so skrbno izrezali in jih vnovčili v temnih prostorih z veliko gnečo, kjer prejemniki niso mogli biti dovolj pozorni. Skupno so odkrili okoli 300 ponaredkov. Na ogled so prirejen bankomat, ki omogoča odčitanje podatkov, vlomljene blagajne ter prikaz, kako izgleda 27,5 milijona evrov v ponarejenih bankovcih. Predstavljene so tudi lažne QR kode, s katerimi nepridipravi pridobivajo podatke, in obiskovalci si lahko ogledajo igrani dokumentarec, zasnovan po resnični zgodbi, in posnetke SI-CERT, ki opozarjajo na sodobne oblike spletnih in finančnih prevar.

Kibernetski napadi: žrtev je lahko vsak

Razstava tako predstavlja življenjske dogodke, povezane z denarnim kriminalom. Velik poudarek je na preventivnih nasvetih, kaj lahko vsak izmed nas naredi, da se izognemo analognim in digitalnim pastem, ki prežijo na nas. Snovalci so jo postavili zlasti zato, da se opremimo z znanjem, informiramo in zaščitimo, preden bo prepozno. Služi kot čim bolj oprijemljivo orodje za zaščito in zavedanje, da se lahko polni znanja vključimo v tekmovanje, katerega del smo, če želimo ali ne.

"Ideja za razstavo je tlela že nekaj časa. Nastala je kot plod vprašanj in interesa obiskovalcev, odločitev, da se mora zgoditi čim prej, pa se je porodila, ko smo prebrali statistiko, da je bilo v lanskem letu kar 27,5 milijonov evrov prijavljene škode zaradi kibernetskega kriminala. Podatek nas je močno presenetil in takoj smo se vprašali, kako lahko kot muzej prispevamo k izobraževanju javnosti o pereči temi. Naš cilj je obiskovalcem ponuditi vpogled v kompleksnost prevar ter jih ozavestiti o pomembnosti varovanja osebnih podatkov in finančnih sredstev," je pojasnil direktor NLB Muze, Matko Mioć.

Snovalci so v ospredje postavili pomen ozaveščenosti in previdnosti, saj lahko vsakdo izmed nas prej ali slej postane žrtev. Verjetnost, da pridemo v stik s ponarejenim evro bankovcem, je sicer nizka, vendar obstaja, in prevara je vedno bližje, kot si upamo misliti. "Vsem področjem kriminala, povezanega z denarjem in financami, je skupno to, da že od nekdaj poteka tekmovanje. Tekmovanje v tem, kdo bo boljši, hitrejši, bolj pretkan, bolj daljnoviden: tisti, ki poskuša premoženje zavarovati, ali tisti, ki se poskuša do njega nelegalno dokopati," sporočajo.

Če je nekaj prelepo, verjetno ni resnično

Sodobni kriminal ne izbira žrtev – lahko je trgovec, natakar ali podjetnik, ki sprejme ponarejen bankovec, ali posameznik, ki prek lažnega SMS sporočila razkrije svoje bančne podatke. Goljufi nimajo zavor niti meja; napadajo povsod. Tudi preko QR kode na parkiriščih, ki preusmerijo uporabnike na lažne spletne strani. Ozaveščenost in temu primerna previdnost, da smo korak pred nepridipravi, je naš najboljši ščit. Če pa se že zgodi, prijavite. Vsak sum ponarejenega bankovca ali prevare naznanite na policiji, da lahko ukrepajo, zberejo potrebne podatke in preprečijo nadaljnje zlorabe, je poudaril vodja Muzeja slovenske policije, Muhamed Delić.

Prijave zbirajo tudi na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT, kjer opozarjajo, da lahko kiberkriminalci z enim samim klikom prodrejo v naš bančni račun. "Napadi so čedalje bolj prefinjeni in spletnih goljufij je ogromno. Danes predstavljajo več kot polovico vseh obravnavanih incidentov," je izpostavil vodja SI-CERT, Gorazd Božič. Napadalci pogosto uporabljajo manipulacije in psihološke trike, da žrtve prepričajo v deljenje osebnih podatkov ali klik na škodljive povezave. A pred klikom je treba razmisliti – zakaj bi vam nekdo, ki vas sploh ne pozna, ponujal lahek zaslužek ali kar bitcoine? V tovrstnih ponudbah so praviloma skrite pasti – če je nekaj prelepo, verjetno ni resnično.

Kriminalne tehnike se razvijajo enako hitro, če ne hitreje, kot varnostne rešitve, kar nas vse postavlja v središče "tekme brez konca". Tekmovanje, kdo bo korak pred drugimi, se bo nadaljevalo, dokler bo obstajalo človeštvo. Oziroma ... dokler bo obstajal denar. Razstava, ki bo na ogled do 31. decembra v NLB Muzi na Čopovi 3 v Ljubljani, je namenjena obiskovalcem vseh generacij. Ponuja priložnost za izobraževanje, ozaveščanje in odkrivanje zgodovinskih zanimivosti. Obiščite jo in spoznajte, kako prepoznati pasti in se učinkovito zaščititi pred prevarami.