Avtorica uspešnic o osebnih financah Manisha Thakor je dejala, da ta pojav opaža že tri desetletja. V vsem tem času so k njej po pomoč prihajali posamezniki, ki so želeli voziti najboljše avtomobile in nositi najdražje obleke. A kaj, ko si s svojimi dohodki tega realno niso mogli privoščiti. To jim je bilo dosegljivo le s pomočjo kreditov, minusov in zadolževanja. In to so tudi storili. 

"Na videz so delovali kot milijonarji, a bili so daleč od tega," je za spletno stran CNBC dejala Thakorjeva. 

Prišla je do zaključka, da lahko napačne finančne primerjave vsakogar pripeljejo do tega, da porabi preko svojih zmožnosti. Zadeve so zelo jasne. Zakaj torej ljudje ravnajo tako nespametno?

3 razlogi za neracionalno ravnanje

Izmišljeni finančni življenjski slogi

Liki, prikazani v televizijskih oddajah in filmih, imajo običajno drago garderobo, stanovanja in življenjski slog, ne glede na njihovo izmišljeno službo. Ste opazili, da imajo v ameriških filmih vsi velike družinske hiše, pri katerih je več osebnih avtomobilov? No, če pogledate, kaj naj bi ti izmišljeni liki počeli za svoje plače, in če preverite, kakšne so plače za ta delovna mesta, potem vam bo jasno, da takih nepremičnin in vozil ne bi mogli kupiti niti na kredo. 

A ljudje na te zadeve gledajo drugače – začnejo namreč tuhtati, zakaj tudi oni nimajo tega, kar imajo liki na televiziji. Razmišljajo, zakaj oni kot računovodje ne morejo imeti vsega tega, kar ima lik računovodje v filmu. Počutijo se slabo, čeprav se morda zavedajo, da gre za neprimerljive zadeve. 

In ne le s filmi: primerjajo se tudi z realnimi ljudmi, pri tem pa pozabljajo, da so nekateri vse podedovali in niso nič od videnega ustvarili sami. Ali pa da le dajejo videz premožnejšega sloja, v bistvu pa so zadolženi in pred bankrotom. 

Enostaven dostop do kredita

To, da nekdo ustvarja videz premožnega posameznika, v resnici pa je hudo zadolžen, omogočajo tudi hitri krediti in različna posojila, prav tako limiti in kreditne kartice. 

Zadolženosti na kreditnih karticah je vse več.  

Družbena omrežja

Ste tudi vi med tistimi, ki med preverjanjem objav na družbenih omrežjih dobite občutek, da se prav vsem godi bolje? Imajo ogromne hiše, najnovejše gospodinjske aparate, dnevne sobe kot iz škatlice, oblečeni so po zadnji modi, sobe njihovih otrok so videti, kot da otroci tam sploh ne živijo ... 

No, vse te objave na družbenih omrežjih so prenapihnjene. Res menite, da imajo drugi domove, ki so videti, kot da v njih ne živi živa duša? Gre za obdelane fotografije, ki prikazujejo izključno tisto, kar avtor želi, da javnost vidi. In po navadi je to le uspeh, lepota, bogastvo. 

Zato se s takimi objavami ne obremenjujte. 

Kako ostati zvest svojim finančnim zmožnostim?

Priznajte, da vam ni vseeno

Prvi korak je zavedanje, da je vsakomur zelo mar za njegov status v družbenih krogih, "tudi če se pretvarjajo, da jim ni", je za CNBC dejal psiholog Bradley T. Klontz.

Ne pozabite, da lahko družbena omrežja zavajajo

"Bistvo je, da smo preplavljeni z napačnimi informacijami o tem, kako ljudje postanejo bogati in kako bogati ljudje porabljajo svoj denar," je dejal.

Večina resnično premožnih ljudi živi bolj skromno življenje, medtem ko imajo ljudje, ki na družbenih omrežjih pogosto prikazujejo razkošen življenjski slog, manj denarja in finančnih veščin. 

Zato se na spletu ne morete primerjati z drugimi. "Vidite, kaj so pravkar kupili, ne vidite pa njihove dejanske neto vrednosti," je pojasnil psiholog.

Zavestno izberite, s kom se primerjate

Če se že morate primerjati, potem zavestno izberite svojo referenčno skupino oz. s kom se primerjate. Prepričajte se, da referenčna skupina odraža vaše prave cilje, pravi psiholog.

Nujno se je treba zavedati, da ne obstaja znesek, pri katerem bi lahko rekli, da je nekdo bogat. Kaj to pomeni? Nekomu je 50.000 evrov celo bogastvo in bo srečen in uspešen, spet drugi se bo ob dveh milijonih na računih počutil kot revež, ki nima sreče v življenju. Zakaj? Ker se morda primerja z multimilijarderji, ki počitnice preživljajo na jahtah, ki so vredne nekaj sto milijonov evrov. 

Vprašati se je treba torej, kateri skupini želiš pripadati. 

Človeška narava je takšna, da se pogosto primerjamo z drugimi. Ta nagnjenost k primerjanju z drugimi izhaja iz različnih dejavnikov, kot so socialni pritiski, želja po potrditvi, pomanjkanje samozavesti ali potreba po ocenjevanju lastnih dosežkov in uspehov.

Socialni pritiski: V družbi, kjer živimo, smo obkroženi z drugimi ljudmi, ki imajo svoje dosežke, sposobnosti in življenjske standarde. Primerjanje z drugimi nam lahko pomaga ugotoviti, kako se uvrščamo glede na druge in ali izpolnjujemo družbene standarde.

Potreba po potrditvi: Včasih se primerjamo z drugimi, da bi dobili potrditev ali se počutili boljše glede sebe. Če vidimo, da smo boljši od drugih v določenem vidiku, lahko to okrepi našo samopodobo in občutek lastne vrednosti.

Pomanjkanje samozavesti: Ko se soočamo s pomanjkanjem samozavesti, se pogosto primerjamo z drugimi, da bi se lahko ocenili ali se počutili boljše glede sebe. Vendar pa je pomembno razumeti, da primerjanje s drugimi ni vedno najbolj zdrav način za izboljšanje samozavesti.

Ocena dosežkov: Primerjanje z drugimi lahko služi kot orodje za ocenjevanje lastnih dosežkov in napredka. Ko vidimo, kako se uvrščamo glede na druge, lahko dobimo vpogled v svoje sposobnosti in dosežke ter določimo cilje za izboljšanje.

Vendar pa je pomembno opozoriti, da je pretirano primerjanje z drugimi lahko tudi škodljivo. Lahko vodi v občutke ljubosumja, nezadovoljstva, nizke samopodobe ali pretirane tekmovalnosti. Pomembno je, da se osredotočimo na lastne cilje, napredek in osebno rast, namesto da se neprestano primerjamo z drugimi. Vsak posameznik je edinstven in ima svoje lastne potrebe, potenciale in okoliščine, zato je bolj smiselno osredotočiti se na lasten razvoj in doseganje lastnih ciljev.