Plača je prišla, denarja pa že zmanjkuje? Preverite, kam vam vsak mesec neopazno odtekajo evri

Plača prispe na račun. Poravnamo položnice, opravimo nekaj nakupov, plačamo kavo, naročimo kosilo in skoraj mimogrede kupimo še nekaj prek spleta. Nato pogledamo stanje na računu in se začudimo. Kam je šel ves denar?

Takšen občutek pozna marsikdo. Danes je namreč plačevanje hitrejše in preprostejše kot kadar koli prej. Za nakup pogosto zadostuje že dotik telefona ali nekaj klikov. Denarja fizično ne vidimo, posameznih izdatkov pa si pogosto niti ne zapomnimo.

Prav temu se v drugi epizodi nove sezone oddaje Fino o financah posveča voditelj Adi Omerović. Opozarja, da ni nujno težava v enem velikem nakupu, temveč v številnih majhnih odločitvah, ki jih sprejemamo vsak dan.

Dobra novica je, da lahko že z nekaj preprostimi spremembami dobimo precej boljši pregled nad svojim denarjem.

Ko plačujemo z gotovino, vidimo, kako se denarnica prazni. Pri digitalnem plačevanju pa tega občutka pogosto ni. Nakup opravimo v nekaj sekundah, stanje na računu pa preverimo šele pozneje.

Raziskava Evropske centralne banke (ECB) o plačilnih navadah potrošnikov iz leta 2024 je pokazala, da 55 odstotkov prebivalcev evrskega območja pri plačevanju v trgovinah daje prednost karticam in drugim negotovinskim načinom plačevanja. Med njihovimi glavnimi prednostmi so hitrost in priročnost.

Po drugi strani potrošniki kot eno od prednosti gotovine izpostavljajo prav boljši občutek za porabo.

Digitalno plačevanje samo po sebi seveda ni slabo. Omogoča nam hiter pregled transakcij, lažje spremljanje nakupov in večjo praktičnost. Težava nastane, ko zaradi enostavnosti plačevanja ne razmišljamo več, koliko denarja dejansko porabimo.

Ena kava ni velik strošek. Tudi posamezna naročnina za nekaj evrov ne. Toda če se takšni izdatki ponavljajo vsak mesec, se lahko njihov skupni znesek precej poveča.Poglejmo primer posameznika, ki si med delovnim tednom kupuje kavo in vodo, plačuje parkirnino, uporablja več digitalnih naročnin in si nekajkrat mesečno naroči dostavo hrane.

Izračun temelji na ponazorjenem mesečnem vzorcu porabe, ki se ponavlja 12 mesecev.

Skoraj 2.200 evrov na leto. In to zgolj za šest vrst izdatkov. Toda namen takšnega izračuna ni, da bi se morali odpovedati vsem stvarem, ki nas veselijo. Pomembno je predvsem, da vemo, koliko nas stanejo. Morda nam vsakodnevna kava pomeni pomemben del druženja ali oddiha. Morda nam dostava hrane prihrani dragocen čas. Povsem drugače pa je, če vsak mesec plačujemo naročnino, ki je sploh ne uporabljamo.

Prav zato je smiselno razlikovati med stroški, ki nam prinašajo vrednost, in tistimi, ki so postali zgolj avtomatska navada.

Pretočne platforme, glasbene aplikacije, spletna orodja, dodatna shramba podatkov, aplikacije za vadbo in druge digitalne storitve so danes del vsakdana. Težava nastane, ko se naročnine kopičijo. Mesečni zneski so pogosto dovolj nizki, da se nam ne zdijo pomembni, še posebej kadar se plačila izvajajo samodejno.

Predstavljajte si, da plačujete štiri naročnine v vrednosti 5,99, 8,99, 12,99 in 4,99 evra. Skupaj to pomeni 32,96 evra na mesec oziroma 395,52 evra na leto. Če uporabljate vse štiri storitve, je strošek morda povsem upravičen. Če dveh že več mesecev niste odprli, pa plačujete za nekaj, česar ne potrebujete.

Kako preveriti, ali za naročnine plačujete preveč? Najprej preglejte bančne transakcije zadnjih treh mesecev in poiščite ponavljajoča se plačila. Nato preverite tudi naročnine v trgovinah z aplikacijami ter morebitna letna plačila. Pri vsaki naročnini se vprašajte, kako pogosto storitev uporabljate in ali obstaja brezplačna ali ugodnejša alternativa. Posebej pozorni bodite na brezplačna preizkusna obdobja, ki se po izteku spremenijo v plačljivo naročnino.

Koristno je tudi, da si datume letnih obnovitev zabeležite v koledar. Tako vas večji znesek ne bo presenetil v mesecu, ko imate že sicer veliko stroškov.

Eden najbolj uporabnih korakov pri urejanju osebnih financ je pregled bančnih transakcij. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo, da svoje potrošniške navade in finančne obveznosti spremljamo čim bolj natančno, po možnosti skozi daljše časovno obdobje. Tako namreč zajamemo tudi stroške, ki ne nastajajo vsak mesec.

Za začetek preglejte transakcije zadnjih treh mesecev. Razdelite jih v naslednje skupine:

- Obvezni stroški: stanovanje, položnice, osnovna prehrana, prevoz, obroki kreditov in druge nujne obveznosti.

- Prilagodljivi stroški: restavracije, zabava, naročnine, oblačila, dostava hrane in drugi nakupi.

- Občasni stroški: zavarovanja, registracija avtomobila, darila, dopust, popravila in podobni izdatki.

Poglejte, v kateri skupini porabite največ denarja in pri katerih postavkah bi lahko kaj spremenili. Pri tem vam lahko pomaga tudi mobilna banka. V oddaji Fino o financah Urban Miklavič iz NLB predstavi možnost spremljanja stroškov po posameznih kategorijah v aplikaciji NLB Klik. Ta omogoča pregled denarnega toka, kategorizacijo transakcij in načrtovanje porabe po posameznih skupinah stroškov. Uporabnik lahko določi načrtovane mesečne zneske, aplikacija pa ga opozori, ko se jim približuje ali jih preseže.

Pomembno je tudi, da pri pregledu upoštevate plačila z vseh računov in kartic ter gotovinske nakupe. Prenos denarja med lastnimi računi pa ni nov strošek, zato ga ne smete šteti dvakrat. Cilj ni ustvariti popolne preglednice. Cilj je ugotoviti, koliko denarja potrebujete za življenje in koliko ga lahko namenite drugim željam.

Ena najpogostejših napak pri načrtovanju porabe je, da si postavimo prestroge omejitve. Če si na primer določimo, da bomo za zabavo in druženje porabili le 30 evrov na mesec, čeprav smo prej redno porabili 250 evrov, bomo takšen načrt verjetno težko vzdrževali. Bolj smiselno je, da najprej ugotovimo svoje dejanske stroške, nato pa jih postopoma prilagajamo.

Prav zato je koristno, da ob prejemu plače določimo, koliko denarja bomo namenili posameznim kategorijam in kolikšen znesek želimo prihraniti. V oddaji Fino o financah je predstavljen tudi primer delitve denarja na tri skupine po razmerju 50–40–10: za življenjske stroške, prihodnost in življenje danes. Toda takšno razmerje ni univerzalno pravilo. Posameznik, ki živi v najemniškem stanovanju in ima nižje prihodke, bo morda že za osnovne življenjske potrebe porabil več kot polovico svoje plače.

Pomembneje od natančnih odstotkov je, da določimo realne zneske. Predstavljajmo si posameznika z 1.650 evri neto mesečnih prihodkov. Za nujne življenjske stroške porabi 1.050 evrov, za prilagodljive izdatke 300 evrov, še 150 evrov pa vsak mesec nameni za občasne večje stroške. Tako mu ostane 150 evrov za varčevanje. Če takšen proračun uspešno vzdržuje, bo v enem letu prihranil 1.800 evrov, brez upoštevanja obresti.

Pri tem je pomembno, da denarja ne razporejamo samo glede na trenutne želje, temveč upoštevamo tudi prihodnje obveznosti. Če na primer veste, da boste čez šest mesecev morali plačati 600 evrov za zavarovanje avtomobila, je smiselno vsak mesec namensko odložiti 100 evrov. Tako večji izdatek ne bo nepričakovano porušil vašega proračuna.

Za boljši nadzor nad denarjem niso vedno potrebne drastične spremembe. Veliko lahko dosežete z nekaj novimi navadami.

1. Določite tedenski znesek za sprotno porabo

Namesto da razmišljate samo o mesečnem proračunu, določite tudi okvirni tedenski znesek za kavarne, malice, zabavo in manjše nakupe. Tako lahko hitreje opazite, kdaj porabljate več od načrtovanega.

2. Uporabite pravilo 24 ur

Pri nenujnih nakupih, ki jih niste načrtovali, si vzemite dan za razmislek. Pogosto boste ugotovili, da izdelka pravzaprav ne potrebujete.

3. Pred nakupovanjem pripravite seznam

To je posebej koristno pri nakupovanju živil. Seznam vam pomaga, da ne kupujete stvari samo zato, ker so v akciji ali ker so vas pritegnile na prodajni polici.

4. Preverite vse ponavljajoče se stroške

Vsaj nekajkrat na leto preglejte naročnine, telefonski paket, bančne stroške in druge redne obveznosti. Preverite, ali storitve še potrebujete in ali obstajajo primernejše ponudbe.

5. Vnaprej določite znesek za varčevanje

Če vam finančne okoliščine omogočajo, lahko del prihodkov namenite prihrankom takoj po prejemu plače. Tako varčevanje ne bo odvisno samo od tega, kaj bo ostalo ob koncu meseca.

Vrnimo se k primeru vsakodnevnih stroškov. Recimo, da posameznik ugotovi, da dveh naročnin skoraj ne uporablja, parkiranje pa lahko nekajkrat mesečno nadomesti z drugo možnostjo prevoza. Odloči se za tri spremembe.

Najprej odpove dve neuporabljeni naročnini, za kateri je skupaj plačeval 13,98 evra mesečno. Nato število plačljivih parkiranj zmanjša z 20 na osem mesečno, s čimer prihrani dodatnih 24 evrov. Nazadnje se odloči, da si bo kavo in vodo namesto 20-krat kupil 16-krat mesečno. To mu prinese še 14,80 evra prihranka. Skupno tako vsak mesec prihrani 52,78 evra oziroma 633,36 evra na leto, če enake navade ohranja vseh 12 mesecev.

To ni znesek, ki bi čez noč spremenil njegovo finančno stanje. Lahko pa pomeni začetek finančne rezerve, prispevek za dopust ali denar za nepričakovane stroške. Seveda pa nima vsak posameznik takšnih možnosti. Pri gospodinjstvih, kjer večino prihodkov že porabijo nujni življenjski stroški, prihranki pri kavi in naročninah ne morejo rešiti vseh finančnih težav. V takšnih primerih je smiselno preveriti tudi večje izdatke, možnosti znižanja rednih stroškov in morebitne načine povečanja prihodkov.

Bistvo finančnega načrtovanja ni v tem, da bi morali vsi porabiti enako malo. Pomembno je, da vsak posameznik glede na svoje okoliščine poišče možnosti za boljše upravljanje denarja.

Če ne veste, kje začeti, si zastavite preprost cilj: naslednjih sedem dni spremljajte prav vsak izdatek. Ne samo večjih nakupov, temveč tudi kave, parkirnine, spletne nakupe in vse ostalo. Prvi mesec naj bo namenjen predvsem spoznavanju lastnih navad, ne doseganju popolnega rezultata.

Kot v drugi epizodi oddaje Fino o financah poudarja Adi Omerović, proračun ni omejevanje, temveč način, da sami odločamo, kam gre naš denar. In prav v tem je največja vrednost finančne pismenosti. Ne gre za to, da bi si morali odpovedati vsem majhnim zadovoljstvom. Gre za to, da razumemo svoje odločitve in njihov vpliv na prihodnost. Kajti denar, ki ga ne spremljamo, lahko hitro porabimo, ne da bi sploh vedeli, za kaj. Denar, ki ga načrtujemo, pa lahko postane sredstvo za doseganje naših ciljev.

Fino! je enostavno debatirati o financah. Zato se pridružite Finančni debati!