Večina kupcev najprej išče stanovanje. Gledamo lokacijo, število sob, balkon, razgled in svetlobo. Ko najdemo nekaj, kar nam je všeč, začnemo razmišljati, kako bomo nakup financirali. Toda finančno bolj smiseln pristop je ravno obraten. Najprej moramo vedeti, koliko denarja imamo na voljo, kakšen kredit lahko dobimo in koliko prihrankov lahko namenimo nakupu, ne da bi ostali brez rezerve.

Prav o tem govori peta epizoda druge sezone oddaje Fino o financah, v kateri voditelj Adi Omerović predstavlja pot do lastnega doma. Ključna ideja je preprosta: najprej spoznamo svoje finance, nato preverimo kreditno sposobnost, določimo lastna sredstva in šele zatem začnemo iskati nepremičnino.

1. Pot do doma v štirih korakih: najprej finance, potem oglasi

Preden začnemo pregledovati nepremičninske oglase, moramo poznati tri pomembne številke: koliko zaslužimo, koliko porabimo in koliko imamo prihrankov.

Poglejmo ponazoritveni primer iz oddaje Fino o financah. Posameznik ima 1.700 evrov neto mesečnih prihodkov, njegovi mesečni stroški pa znašajo 600 evrov. Po preverjanju kreditne sposobnosti ugotovi, da bi lahko pridobil 150.000 evrov stanovanjskega kredita z mesečnim obrokom 700 evrov in odplačilno dobo 30 let. Na voljo ima še 30.000 evrov lastnih prihrankov. Tako lahko oblikuje okvirni proračun za nakup doma v višini 180.000 evrov.

Pot do nepremičnine
Pot do nepremičnineFOTO: POP TV

Vendar je treba pri takšnem izračunu upoštevati še nekaj pomembnega. Vseh 30.000 evrov prihrankov ne moremo nujno nameniti samo za kupnino. Del denarja bomo morda potrebovali za stroške nakupa, opremo, obnovo, selitev in finančno rezervo.

Banka Slovenije poleg tega priporoča, da razmerje med zneskom stanovanjskega kredita in vrednostjo nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, pri nakupu primarnega doma praviloma ne presega 80 odstotkov. Gre za priporočilo, ne za absolutno omejitev, banke pa morajo morebitna odstopanja utemeljiti.

Če bi bila vrednost nepremičnine 180.000 evrov, bi 150.000 evrov kredita predstavljalo približno 83 odstotkov njene vrednosti. Tudi zato je pomembno, da finančno konstrukcijo pred nakupom preverimo pri banki.

2. Koliko kredita nam banka sploh lahko odobri?

Višina plače še ne pomeni, da si lahko privoščimo poljubno visok kredit. Banke pri presoji upoštevajo prihodke, obstoječe kreditne obveznosti, morebitne vzdrževane družinske člane in druge okoliščine. Pomembna so tudi pravila Banke Slovenije, ki določajo omejitve zadolževanja prebivalstva.

Razmerje med letnimi stroški servisiranja vseh kreditnih obveznosti in letnim neto dohodkom posameznika praviloma ne sme preseči 50 odstotkov. Poleg tega mora posamezniku po plačilu vseh mesečnih obrokov kreditnih pogodb ostati določen minimalni znesek za življenje. Ta v letu 2026 znaša 745 evrov. Banka Slovenije je 10. novembra 2026 potrdila njegovo zvišanje na 840 evrov, ki bo začelo veljati 1. januarja 2027. Če posameznik preživlja otroke ali druge osebe, mora banka pri izračunu upoštevati tudi dodatna sredstva zanje.

To pomeni, da lahko dva posameznika z enako plačo dobita različno visoka kredita. Nekdo brez drugih obveznosti in vzdrževanih oseb ima lahko več prostora za novo zadolžitev kot nekdo, ki že odplačuje avtomobil in skrbi za otroke. Pomembno je tudi, da zgolj izpolnjevanje omejitev Banke Slovenije še ne zagotavlja odobritve kredita. Vsaka banka opravi lastno oceno kreditne sposobnosti. 

Zato je smiselno, da še pred iskanjem stanovanja obiščemo banko in pridobimo informativni izračun. Tako bomo vedeli, v kakšnem cenovnem razredu sploh lahko iščemo nepremičnino.

3. Kupnina ni končna cena doma: na katere dodatne stroške ne smemo pozabiti?

Ko najdemo stanovanje za 180.000 evrov, se lahko zdi, da imamo finančno konstrukcijo že pripravljeno. Toda kupnina je šele začetek. Pri nakupu nepremičnine moramo računati še na stroške nepremičninskega posredovanja, če uporabljamo agencijo, cenitev nepremičnine, odobritev kredita, notarske storitve in vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.

Pozabiti ne smemo niti na davek na promet nepremičnin. Pri prometu nepremičnin, od katerega ni obračunan DDV, znaša 2 odstotka davčne osnove. Davčni zavezanec je praviloma prodajalec, vendar se lahko kupec in prodajalec v kupoprodajni pogodbi dogovorita, da ga plača kupec. Pri novogradnji, od katere je obračunan DDV, se davek na promet nepremičnin ne plača. Če bi kupec pri nepremičnini v vrednosti 180.000 evrov pogodbeno prevzel plačilo tega davka, bi ta znašal 3.600 evrov. Zato je pomembno, da pred podpisom pogodbe natančno preverimo, kateri stroški pripadajo posamezni pogodbeni stranki.

Stroški se ne končajo pri dokumentaciji. Če je stanovanje prazno, potrebujemo še kuhinjo, posteljo, omare, belo tehniko in drugo osnovno opremo. Če je potrebno stanovanje obnoviti, se lahko stroški še bistveno povečajo. V oddaji so kot orientacijski primeri navedeni strošek okoli 2.000 evrov za nekatere postopke in storitve, najmanj 5.000 evrov za kuhinjo in osnovno opremo ter dodatni stroški za spalnico, kopalnico in druge prostore. Dejanski zneski so seveda odvisni od stanja nepremičnine, izbrane opreme in obsega del.

Pomembna je tudi finančna rezerva. Čeprav smo prihranke namenili za nakup, moramo del denarja obdržati za nepredvidene dogodke. V oddaji kot izhodišče omenjajo vsaj tri mesečne obroke kredita, vendar je smiselno razmišljati tudi o rezervi za druge nujne življenjske stroške. Lastno stanovanje namreč ne pomeni samo mesečnega obroka. Pomeni tudi elektriko, vodo, ogrevanje, upravljanje stavbe, vzdrževanje in občasne obnove.

Pomembna je tudi finančna rezerva
Pomembna je tudi finančna rezervaFOTO: Dreamstime

4. Fiksna ali spremenljiva obrestna mera: kaj je boljša izbira?

Ko imamo okvirno finančno konstrukcijo, se moramo odločiti tudi, kakšen stanovanjski kredit želimo. Ena pomembnejših odločitev je izbira med fiksno in spremenljivo obrestno mero.

Pri fiksni obrestni meri se dogovorjena obrestna mera v času, za katerega je določena kot fiksna, ne spreminja. Zato ostaja tudi mesečni obrok enak, kar omogoča lažje načrtovanje družinskega proračuna. Pri spremenljivi obrestni meri pa je obrestna mera sestavljena iz fiksnega pribitka banke in spremenljivega dela, običajno vezanega na EURIBOR. Če se EURIBOR zviša, se lahko zviša tudi obrestna mera kredita, posledično pa mesečni obrok. Če se zniža, se lahko zniža tudi obrok.

Na prvi pogled je lahko spremenljiva obrestna mera privlačnejša, če je začetna ponudba ugodnejša od fiksne. Toda pri dolgoročnem kreditu ne smemo gledati samo trenutnega stanja. Predstavljajmo si, da vzamemo kredit za 30 let. V tem obdobju se lahko gospodarske razmere večkrat spremenijo. Obrestne mere lahko rastejo ali padajo, mi pa moramo biti pripravljeni na možnost višjega mesečnega obroka. Zato izbira ni samo matematična odločitev, temveč tudi vprašanje osebne tolerance do tveganja.

Zveza potrošnikov Slovenije svetuje, da pred odločitvijo pridobimo informativne izračune več bank in primerjamo ponudbe za enak znesek kredita, enako odplačilno dobo in enako vrsto obrestne mere. Pozorni moramo biti tudi na dodatne storitve, kot so zavarovanja, računi in kartice, ki so lahko pogoj za ugodnejšo obrestno mero, vendar pomenijo dodatne stroške. Nižja začetna obrestna mera zato še ne pomeni nujno najugodnejšega financiranja.

5. Pred nakupom preverite tudi stanovanje, ne samo njegove cene

Ko najdemo nepremičnino, ki ustreza našemu proračunu, se začne naslednja pomembna naloga: preverjanje njenega dejanskega stanja. Lep razgled in prenovljena kopalnica še ne pomenita, da je stanovanje dobra naložba. Pomembno je preveriti tudi dokumentacijo, pravni položaj nepremičnine in stanje stavbe.

Geodetska uprava Republike Slovenije v svoji brošuri Na kaj kupec ne sme pozabiti pri nakupu stanovanjske nepremičnine posebej opozarja na preverjanje zemljiške knjige. Iz nje lahko razberemo, kdo je lastnik nepremičnine in ali so na njej vpisane hipoteke, služnosti, zaznambe sporov ali druge omejitve. Preveriti je treba tudi gradbeno in uporabno dovoljenje ter ali dejansko stanje nepremičnine ustreza dokumentaciji. Pri nakupu stanovanja v večstanovanjski stavbi je pomembno tudi urejeno etažno lastništvo.

Posebno pozornost namenimo rezervnemu skladu. Pred nakupom je smiselno pri upravniku preveriti, koliko denarja je v njem in kakšna vlaganja so predvidena v naslednjih letih. Obnova strehe, fasade, dvigala ali skupnih instalacij lahko namreč pomeni precejšen dodaten strošek za lastnike. Ne pozabimo niti na energetsko učinkovitost. Slaba izolacija, dotrajana okna in neučinkovito ogrevanje lahko pomenijo višje mesečne stroške, ki jih bomo plačevali še dolgo po nakupu.

Pri ogledu zato ne preverjajmo samo tega, ali nam je stanovanje všeč. Preverimo tudi, koliko nas bo stalo njegovo vzdrževanje in ali bomo lahko v njem brez večjih finančnih presenečenj živeli dolgoročno.

6. Bi kredit lahko odplačevali tudi, če se življenje spremeni?

Stanovanjski kredit je pogosto obveznost za 20 ali 30 let. V tako dolgem obdobju pa se lahko zgodi marsikaj. Družina se lahko poveča, eden od partnerjev lahko izgubi službo, pride do bolezni ali drugih nepredvidenih dogodkov. Pri spremenljivi obrestni meri se lahko zviša tudi mesečni obrok. Zato je pomembno, da si pred podpisom kreditne pogodbe zastavimo vprašanje, ali bi obveznost zmogli plačevati tudi v manj ugodnih okoliščinah.

Če danes komaj pokrijemo vse stroške in nam po plačilu obroka ne ostane skoraj nič, je to opozorilni znak. Kredit, ki ga zmoremo odplačevati samo v idealnih okoliščinah, je lahko dolgoročno zelo tvegan. Prav zato je finančna rezerva tako pomembna. Ne gre samo za denar, ki ga imamo na računu, ampak za občutek varnosti, da bomo lahko obveznosti poravnavali tudi takrat, ko se prihodki zmanjšajo ali nastanejo nepričakovani izdatki.

Včasih je zato bolje kupiti nekoliko manjše ali cenejše stanovanje, kot pa se zadolžiti do meje svojih zmožnosti.

Izziv tedna: ali poznate svoj realni proračun za dom?

V peti epizodi oddaje Fino o financah Adi Omerović gledalcem postavi tri vprašanja, na katera bi morali odgovoriti še pred iskanjem lastnega doma:

- Če bi danes kupovali stanovanje, ali veste, koliko kredita bi lahko dobili? 

- Kolikšen mesečni obrok bi lahko brez večjih težav odplačevali?

- In ali imate dovolj prihrankov za lastna sredstva, stroške nakupa ter finančno rezervo?

Če odgovorov še ne poznate, je prvi korak pregled osebnih financ in pogovor z banko. Šele nato se odpravite na ogled nepremičnin.

Dom ni nekaj, kar kupujemo vsak dan. Je odločitev, s katero bomo živeli naslednjih dvajset ali trideset let. Najprej se zaljubite v svoj finančni načrt. Šele nato v stanovanje.

Fino o financah - vsako sredo pred 24ur na POP TV!
Fino o financah - vsako sredo pred 24ur na POP TV!FOTO: VOYO

Fino! je enostavno debatirati o financah. Zato se pridružite Finančni debati!