Gremo najprej k številkam

Ste vedeli, da naj bi se kar dva od treh impulzivnih nakupov zgodila medtem, ko s telefonom v roki ležimo na kavču ali v postelji? Takrat najraje nakupujemo oblačila in obutev, igrače, opremo za dom, naročimo hrano ... Američani npr. v povprečju za impulzivne nakupe mesečno porabijo 276 dolarjev, kar pomeni 3.312 dolarjev letno. Koliko to znaša v desetih letih, si kaj hitro lahko izračunate sami. To je 250 evrov na mesec ali 3000 evrov na leto.

Pa vi? Ste se tudi vi morda prepoznali v tem? Obstaja namreč velika verjetnost, da ja, saj naj bi statistično za stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo oz. nam ne prinašajo zadovoljstva, porabili med 10 in 20 odstotkov povprečnih prihodkov.

Najpogostejši razlogi za impulzivno nakupovanje

Impulzivno nakupovanje je tisto, ki ga največkrat čez dan ali dva (morda celo že po nekaj urah) obžalujemo. Ko se namesto tistega prvotnega občutka zadovoljstva v naše misli prikrade občutek slabe vesti, obžalovanje, sram, žalost, slaba volja, češ: Kaj mi je bilo tega treba? Saj to že imam. Saj mi sploh ni všeč. Zdaj sem pa spet zaradi tega v limitu ... 

In glavni razlog, zakaj se nam to dogaja, najdemo v svojih čustvih. Naša finančna slika je namreč v 80 odstotkih odraz naših čustev in nemalokrat ljudje po napornem dnevu, slabem dogodku zdravilo najdemo ravno v nakupu nove majice, ličila ali neke druge malenkosti, ki vsaj za trenutek dvigne naše razpoloženje. 

Kako zelo čustva vplivajo na naše nakupovalne odločitve, še kako dobro vedo tudi trgovci, ki z različnimi prijemi ciljajo na nas. Le kdo lahko ponudbi minus 50 odstotkov enostavno reče ne? Ali pa da v kolikor kupimo dva izdelka, dobimo tretjega brezplačno? Vse to še kako vpliva na naša čustva in na našo denarnico.

Kako se izognemo impulzivnim nakupom?

V kolikor se nam kakšen impulzivni nakup zgodi zgolj občasno, je popolnoma sprejemljivo. Da pa ne bi čez čas prešli v prepogosto nakupovanje ali celo prešli v kompulzivno nakupovanje (ta je navadno posledica potrebe po iskanju užitka in lajšanju občutka stiske), pa se je dobro držati naslednjih nasvetov:

- Mesečno sledite svoji porabi, kar pomeni, da redno spremljate svoje izdatke in se vprašate, ali so bili ti res nujno potrebni ali pa je šlo zgolj za impulzivni nakup. Na ta način boste vedeli, čemu se želite v prihodnje izogniti.

- Uporabljajte gotovino, v kolikor pri plačevanju s kartico nimate občutka nad tem, koliko porabite oz. radi posegate po limitu. Navadno namreč velja, da nam gre gotovina težje iz rok, še posebej, če gre za bankovce višje vrednosti in če imamo zelo jasen plan, kaj bomo kupili s tem denarjem.

- Izogibajte se nakupom s kreditnimi karticami, ker to navadno povzroči največji glavobol in obžalovanje. Kreditne kartice nam že same po sebi povedo, da kupujemo nekaj, za kar v resnici nimamo denarja.

- Načrtujte porabo, s katero boste zelo dobro vedeli, koliko denarja potrebujete za stvari, ki jih potrebujete, in koliko denarja lahko namenite za nenačrtovane nakupe (ta znesek mora biti res minimalen).

- Po nakupih se odpravite v družbi in osebi, ki gre z vami, zaupajte, kaj potrebujete. Ta oseba vas bo v trenutkih, ko bi vas lahko odneslo, znala ustaviti in vas usmeriti nazaj na pravo pot. Je pa res, da moramo znati izbrati pravo osebo in otroci to navadno niso. Oni namreč še bolj čustveno nakupujejo kot odrasli in se zna zgoditi, da se bomo potem z njimi ukvarjali bolj kot sami s sabo.

- V kolikor kupujete preko spleta, si vzemite malce več časa in preverite ceno tudi drugje. Nemalokrat se namreč zgodi, da bomo našli identično stvar bistveno ceneje.

- Uporabite metodo PDD (prespi dan ali dva), ki bo vam in vašim čustvom dovolila, da se umirite in razumsko pogledate na določeno stvar/storitev. Nemalokrat se namreč zgodi, da imamo že po prvi prespani noči popolnoma drugačno mnenje/občutek/razpoloženje, kot smo ga imeli dan prej, in nam naenkrat ni več do tistega nakupa. Enako velja za nakupe preko spleta. Tam izbrane izdelke enostavno odložite v košarico in počakajte do naslednjega dne. Ne samo, da vas bo medtem v vaši elektronski pošti morda že čakala posebna ponudba z dodatnim odstotkom popusta, izdelki v košarici vam morda ne bodo več všeč.

Pri nakupovanju bi lahko rekli, da gre za boj s samim seboj

Razumski del nas razmišlja dolgoročno in se zaveda, kako bo nek nenačrtovan nakup vplival na naše finančno stanje, medtem ko drugi del, kjer gre za naša čustva, ne razmišlja o prihodnosti, temveč vidi zgolj trenutno zadovoljstvo in nagrado. Kakšna bo naša končna finančna slika, je torej odvisno od tega, kateremu delu nas bomo dovolili, da zmaga.