Borze po svetu so včeraj zabeležile zelo velike padce. Na tokijski borzi je osrednji indeks Nikkei 225 nazadoval za 12,40 odstotka, v Seulu pa indeks Kospi za 8,77 odstotka. Globoko v rdečem so tudi evropske borze. Frankfurtski DAX je doslej nazadoval za 3,45 odstotka, pariški indeks CAC 40 za 2,72 odstotka, londonski FTSE 100 pa za 2,87 odstotka.

Član uprave NLB Skladov Blaž Bračič je dogajanje pripisal več dejavnikom, ki so se zgodili "praktično v okviru tedna dni". Kot prvega je omenil rast jena in zvišanje ključne obrestne mere na Japonskem, s čimer so se tam zaključile priljubljene transakcije, imenovane carry-trade. Gre za izposojanje v državah z nizkimi obrestnimi merami in poceni valutami, nato pa vlaganje v vrednostne papirje v drugih državah. V primeru Japonske je prišlo do izposojanj v jenih za vlaganja v delnice tehnoloških podjetij in v ameriške državne dolžniške vrednostne papirje, je pojasnil Bračič.

Za dolar je bilo treba še v začetku julija odšteti 162 jenov, kar je najmanj po letu 1986. V petek je bilo treba za ameriško valuto odšteti 146,52 jena, v včerajšnjem azijskem trgovanju pa le še 141,72, najmanj po začetku januarja, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Japonska centralna banka Bank of Japan je minuli teden drugič v 17 letih zvišala ključno obrestno mero. Potem ko jo je marca dvignila z –0,1 odstotka na 0 do 0,1 odstotka, jo je zadnji dan julija na 0,25 odstotka.

Kakšno je današnje trenutno stanje, si preberite v spodnjem članku. 

Drugi dejavnik za včerajšnje dogajanje na borznih trgih so po Bračičevih besedah nekoliko slabši gospodarski podatki iz ZDA, zlasti tamkajšnjega trga dela. V ZDA so namreč v petek objavili, da so julija odprli 114.000 novih delovnih mest, potem ko so jih junija po popravljenih podatkih 179.000. Stopnja brezposelnosti se je zvišala za 0,2 odstotne točke na 4,3 odstotka, kar je najvišje po oktobru 2021.

Kot je povedal Bračič, so borzniki tovrstne novice v preteklosti v luči pričakovanja začetka zniževanja obrestnih mer sprejemali pozitivno, "tokrat pa je to povzročilo nekoliko več panike".

Tretji razlog so po njegovih besedah tehnološka podjetja, katerih delnice so letos močno porasle. "Rezultati so sicer odlični, vseeno pa niso čisto dosegli pričakovanj in tudi iz tega naslova smo beležili kar nekaj korekcije," je utemeljil.

Letošnjo rast na svetovnih borzah je opisal kot visoko, ne pa kot nerealno oziroma ekscesno. Včerajšnji padci so "neka korekcija, tak padec ni nič posebnega, to je treba poudariti, praktično vsako leto smo ga beležili, lani na račun ameriške banke, če se spomnite, dve leti nazaj smo imeli Ukrajino, še prej covid-19. Vedno pride do teh padcev in značilnost borz je, da se pač takrat dogajanje obrne," je dejal.

Kakšne bodo posledice na dolgi rok?

Meni, da omenjeni dejavniki ne bodo dolgoročneje vplivali na borze, bodo pa prihodnja gibanja odvisna od dogajanja na Bližnjem vzhodu. "Če bi kaj eskaliralo v konfliktu med Izraelom in Iranom, je verjetno potencial, da se gre na borzah še nižje," je ocenil predstavnik NLB Skladov.

In kako je na slovenskem borznem parketu? 

"Slovenske delnice ponavadi niso povezane z nekimi globalnimi dejavniki, vsaj na kratek rok ne. Na dolgi rok pa se slovensko gospodarstvo, ki je majhno in odprto, ne more izogniti trendom v Evropi, zlasti v Nemčiji, in tudi ne širše po svetu," je dejal Bračič. Se je pa verjetno splošen sentiment vendarle odrazil tudi na Ljubljanski borzi in "vlagatelje pripeljal do tega, da unovčijo določene dobičke". 

Kratkoročnih napovedi se je vzdržal, vlagateljem pa svetuje, da ohranijo mirno kri. "Korekcije se da ponavadi dobro izkoristiti za kakšne dodatne nakupe delnic, ki so se pocenile. /.../ Kakršnekoli drastične poteze po nekih padcih, ki so, roko na srce, nekaj povsem normalnega na delniških trgih, pa bi odsvetoval," je sklenil.

Evropske borze in nafta navzdol, evro dražji

Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se včeraj znižali. Nafta se je pocenila, tečaj evra pa je v primerjavi z dolarjem pridobil.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je sklenil 1,45 odstotka nižje. Frankfurtski indeks DAX se je znižal za 1,82 odstotka, pariški indeks CAC 40 pa za 1,42 odstotka. Londonski FTSE 100 je izgubil dobra dva odstotka.

Na Dunaju je indeks ATX padel za 2,37 odstotka, v Milanu je indeks FTSE MIB končal 2,27 odstotka pod gladino, v Zürichu pa je indeks SMI zabeležil 2,80-odstotni padec.

Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena septembra, je bilo treba včeraj okoli 18. ure po srednjeevropskem času odšteti 72,90 dolarja, kar je 62 centov manj kot ob koncu trgovanja v petek. Severnomorska nafta brent za dobavo v oktobru je bila s 76,26 dolarja cenejša za 55 centov.

Evro je v primerjavi z dolarjem nekoliko pridobil. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba za skupno evropsko valuto včeraj okoli 18. ure odšteti 1,0958 dolarja, kar je 0,43 odstotka več kot ob koncu petkovega trgovanja. Evropska centralna banka je včeraj zgodaj popoldne referenčni tečaj postavila pri 1,0966 dolarja, v petek pri 1,0835 dolarja.