Denar in Slovenci - imamo ga, a očitno ne vemo, kaj naj z njim

Investutor - Branko Železnik je na kapitalskem trgu aktiven že več kot 25 let – kot analitik, upravljavec skladov, vodja razvoja na Ljubljanski borzi ter svetovalec podjetjem in posameznikom. Že vrsto let opozarja, da ima slovenski kapitalski trg velik potencial, ki ga kot družba še ne znamo izkoristiti – ne pri varčevanju ljudi ne pri alternativnih virih financiranja podjetij. Pomemben del njegove kariere zato predstavlja finančno opismenjevanje: od oddaje Portfelj in podkasta Tečajnica do poučevanja in novega projekta, ki finančne pojme približuje tudi skozi namizno igro.

To sem na nek način začutil že kot študent, ko sem prek študentskega dela opravljal prva dela v borznoposredniških hišah. To so bili časi, ko smo s privatizacijo vsi Slovenci čez noč postali delničarji in praktično že naslednji dan, po večini za bagatelo, prodali svoje delnice in sklade, vpisane z naložbenimi certifikati.

Takrat bi nas morali vse finančno izobraziti in začeti s programi finančnega opismenjevanja po šolah, medijih in javnih debatah. A so bile žal takrat ambicije politike in vodstev podjetij usmerjene v en sam cilj – iztrgati poceni premoženje ljudem. Danes, ko domači kapitalski trg krepko zaostaja za razvojem še včeraj manj razvitih držav (Češke, Poljske, Romunije ...), se končno lotevamo finančnega opismenjevanja, delavskega delničarstva in drugih prepotrebnih programov.

Paradoksalno, a Slovenci smo finančno zelo preudarni. Večina ljudi, ne glede na prihodke, se zaveda, da bi glede investiranja morali nekaj storiti. Gre za prvi korak, s katerim pa večina odlaša, kar je na nek način dobro. Najslabše je narediti prvi korak v neznano – v temo. Strah, ki izvira iz nepoznavanja terena in zgoraj opisanih preteklih izkušenj, je pri večini ljudi tako močnejši od pohlepa.

Stanje našega "kapitalskega duha" in zavesti pa najbolje opišejo naslednja razmerja: okoli 30 milijard evrov imamo Slovenci prihrankov na bančnih računih, ki niso obrestovani. Na drugi strani je vlada v zadnjih dveh letih izdala več vrst obveznic in denar iskala v tujini. Domačemu prebivalstvu so bile v dveh izdajah ponujene t. i. ljudske obveznice, izdane bolj za namene revitalizacije trga in spodbude državljanov k smotrnemu varčevanju kot pa za financiranje proračuna. Pa smo vanje investirali skupaj manj kot pol milijarde evrov, čeprav je bila obrestna mera bistveno višja od 0 odstotkov (3,4 odstotka in 2,75 odstotka).

Vsi se zavedamo, da se moč in vpliv skrivata v kapitalu. Vsi besnimo, ko se domača srebrnina in blagovne znamke prodajajo tujcem. Zakaj potem lastnega kapitala ne spustimo iz kletke? No, tu pa se skriva veliko sistemskih neumnosti – tako z vidika varčevanja kot gospodarstva.

Če zaključim zgornje misli, je potemtakem "nevlaganje" dolgoročno vzdržnejše, vlaganje brez načrta pa se je še vedno izkazalo za tek na kratke proge. Vlaganje denarja v različne naložbe je kot igranje šaha – če nisi prepričan o svoji potezi, raje sedi na rokah.

Kapitalski trg – borza – smo mi vsi, in varčevanje v skladih in delnicah se začne pri majhnih mesečnih vplačilih, na primer pri 50 evrih.

Ne pozabite na "pravilo 72" obrestno obrestnega računa! Gre za pravilo, po katerem število 72 delite z letno donosnostjo in izračunani količnik vam pove, v koliko letih boste podvojili začetni znesek. Zgodovinsko gledano povprečni letni borzni donosi (ob razpršitvi naložb v delnice) znašajo okoli 8 odstotkov, pri čemer so všteta tudi leta izgub in kriz. Ker se donosi pri vlaganju na borzo kopičijo po obrestno obrestni formuli, bi se ob vsakoletni 8-odstotni rasti naložb začetni znesek podvojil v približno devetih letih.

Vse, čisto vse naložbe tega sveta temeljijo na odnosu med tveganjem in donosom. Višje tveganje potencialno (ne pa nujno) prinaša višje donose – in obratno. Če vam kdo garantira visok donos ob majhnem tveganju, laže!

Aprila 2026 prihajajo individualni naložbeni računi (INR) – o tem bo veliko govora. Marsikdo bo želel aktualno temo speljati na svoj mlin pod pretvezo strokovnega finančnega nasveta. Po nasvet in z denarjem pojdite le k institucijam in posameznikom z licencami, ki jih podeljuje Agencija za trg vrednostnih papirjev.

Pri individualnih naložbenih računih gre za pomemben korak k oživljanju kapitalskega trga in spodbujanju dolgoročnega varčevanja na kapitalskem trgu. Varčevalci bodo lahko znotraj računa kupovali in prodajali delnice, obveznice in sklade brez sprotnega obdavčevanja ob koncu leta. Ustvarjeni kapitalski dobički bodo obdavčeni šele ob odlivu sredstev z INR, in še to po padajoči lestvici glede na leta držanja naložb. Začetni davek na kapitalske dobičke pa bo znašal 15 in ne 25 odstotkov, kot sicer.

INR račun bo lahko vsak posameznik odprl le enkrat v življenju – po zaprtju ga ne bo mogel več odpreti. Namen uvedbe INR je dolgoročno varčevanje za pokojnino, ne pa davčna optimizacija borznih špekulantov. Zato bo kvota vplačil omejena na 20.000 evrov v prvem letu in 5.000 evrov v vsakem nadaljnjem letu oziroma na 10.000 evrov, če bo od tega 5.000 evrov investiranih izključno v domače vrednostne papirje. Skupni znesek vplačanih sredstev pa ne bo smel presegati 150.000 evrov. Trgovanje s kriptovalutami znotraj INR ni predvideno. Trgovali bomo lahko sami ali pa bomo upravljanje računa prepustili licenciranim strokovnjakom.

Priložnost dela tatu. V človeški naravi je, da si želimo čim več čim prej. To našo impulzivnost na senzacionalen način z "garantiranimi" visokimi donosi spretno izkoriščajo prevaranti. Varčevanje in impulzivnost ne sodita skupaj. V trgovinah našo nakupno impulzivnost izkoriščajo pri blagajnah, ko nam ponujajo nepotrebne drobnarije – žvečilne gumije in čokoladice – ter iz njih ustvarjajo milijone. Preudarni nakupi pa se zgodijo, ko kupujemo dolgotrajne dobrine, na primer avtomobil ali hišo. To so nakupni procesi, ki jih spremljajo poglobljene analize in preudarnost, in ta način je pravi tudi pri dolgoročnem varčevanju.

Kapitalskega trga v profesionalnem smislu nisem nikoli zapustil. A sem že v času dela na Ljubljanski borzi zelo neposredno videl, kako velika je vrzel v finančnem znanju. Ko so nas obiskovali dijaki, so sicer poslušali razlago, a pogosto niso zares razumeli bistva. Takrat sem spoznal, da klasične razlage ne delujejo vedno – ljudem se moraš približati bolj interaktivno, z izkušnjo, ki "ostane". Zato sem začel razvijati projekt Investutor, ki finančne osnove približa na bolj razumljiv in dostopen način, trenutno pa tudi poučujem ekonomske predmete na srednji šoli, kjer vidim, da mladim bolj pomagajo praktični primeri kot teorija in gola predavanja.

Da. Ideja je bila preprosta: ljudem približati temo financ in borze na zabaven način – z igro. Z Investutorjem se seznanimo z mehanizmi borznega trgovanja, kaj so delnice in dividende ter kako različni gospodarski dogodki vplivajo na tečaje delnic. Učenje z namizno igro je večplastno. Dokazano je, da si snov, osvojeno z namizno igro, zapomnimo veliko bolje; igre uspešneje kot učbeniki pojasnijo kompleksne tematike, kot so finance, krepijo kognitivne procese ter družbeno vključenost in socializacijo.

Primarno je zasnovana tako, da je zabavna in zanimiva za igranje. Je zelo "uravnotežena" in ne temelji na sreči, temveč na strategiji in odločitvah igralcev, kako bodo v določeni situaciji odreagirali in oblikovali svoje portfelje.

V igri se trguje z delnicami podjetij štirih glavnih borznih sektorjev: tehnologije, energetike, farmacije in financ. Igralci vzajemno gradijo verige podružnic podjetij. Več kot ima podjetje podružnic v verigi, višja je vrednost njegovih delnic. Postavitev nove podružnice prinaša denarno nagrado, vsem delničarjem pa izplačilo dividend. S prejetim denarjem igralci kupujejo delnice in sestavljajo svoj zmagovalni portfelj.

Katere delnice in v kakšnem obsegu bodo uvrstili v portfelj, je odvisno od pravočasnega prepoznavanja priložnosti in tveganj, ki izhajajo iz potez soigralcev in borznih novic. Te posnemajo novice iz resničnega sveta in zelo dobro pojasnijo, kaj vse vpliva na borzne tečaje – od poslovnih objav podjetij in gospodarskih sprememb do zakonodaje. Poleg samega trgovanja igra z donacijami v dobrodelne namene, ki na koncu prinesejo davčno olajšavo, opominja tudi na pomen družbeno-okoljskih izzivov.

Odzivi so zelo dobri, ker igra ni preveč zapletena in je primerna za otroke od 10. leta starosti. Njena dodana vrednost je, da povezuje otroke, starše in prijatelje v isto temo za isto mizo. Brez ekranov. Gre za kakovostno preživet čas druženja, zabave in učenja. Igra razbija tabuje, zato tudi nadaljnje debate lažje stečejo.

Učitelji igro dobro sprejemajo kot popestritev programov finančnega opismenjevanja. Šole, ki z njo opremijo svoje programe, rad obiščem, in če me povabijo, igro skupaj tudi odigramo. Tako učiteljem ponudim podporo pri izvedbi, da vse lažje steče. Otroci so navdušeni, ker skozi igro lažje razumejo sicer abstraktne pojme – zakaj podjetja kotirajo na borzi in čemu borza sploh služi. Igra je dober most med teorijo in prakso.

Šole so pomemben del rešitve, ker lahko mladim sistematično dajo osnovno razumevanje gospodarstva in financ. Dobro je, da se finančna pismenost krepi širše in ne le v ekonomskih programih – ker te teme vplivajo na življenje vseh, ne glede na poklic.

Učitelji in šole so ključni v procesu finančnega opismenjevanja. V šole prihaja prenova učnih programov, ki bo finančno opismenjevanje vključila v celoten šolski sistem. Za zdaj se šole finančne pismenosti lotevajo posamično, odvisno od učiteljev, ki jih imajo na razpolago. Ob prenovi bo program finančne pismenosti zajet celostno tudi v šolah, ki nimajo ekonomskega kurikula.

Največja napaka je, da se vzgoja ustavi pri "treba je varčevati", brez vprašanja, kaj potem s prihranki. Finančna pismenost se ne konča pri odprtju bančnega računa, žepnini in varčevanju. Pravo finančno znanje pomeni, da najstnik razume osnove delovanja gospodarstva, državnega proračuna in denarne politike ter kako se vse to na koncu odraža v trendih na borzi, ki vplivajo na naše prihranke in naše življenje. Ne pozabimo: vsi smo kapitalski trg!

Če gre za aktivno željo po varčevanju in investiranju, je smiseln korak kar družinski obisk borzne hiše ali družbe za upravljanje skladov. Tam so strokovnjaki, ki lahko marsikaj pojasnijo. Ogromno je tudi spletnih vsebin, ki jih je smiselno spremljati, vendar je pri tem potrebna določena mera previdnosti, da ne pademo na limanice samooklicanih finančnih strokovnjakov, ki nam na koncu prodajajo vprašljive finančne produkte. Tega je še ogromno v nereguliranem svetu kriptovalut. Če pa gre zgolj za začetek debat in učenje, staršem kot prvi korak priporočam našo igro, ki skozi zabavo razloži osnovne pojme in ogreje srce. Kogar finance zanimajo globlje, lahko znanje nadgrajuje z delavnicami, seminarji, tekmovanji, poletnimi šolami in drugimi vsebinami.

Varne naložbe ne obstajajo. Ekonomska logika donosov temelji na tveganju, ki ga sprejemamo investitorji. Različne donosnosti se oblikujejo zato, ker vsi investitorji na trgu skupaj določamo, pod kakšnimi pogoji (donosom) bomo prevzeli posamezna tveganja naložb. Zato ima nemška obveznica nižjo donosnost od slovenske, ta pa nižjo od grške. Če želi Grčija z izdajo obveznic zbrati denar, mora investitorjem ponuditi določeno premijo za tveganje. V nasprotnem primeru bodo racionalni investitorji prihranke preusmerili v manj tvegane obveznice. Delnice so še bolj tvegane od obveznic. Potem je tu še tveganje posamezne naložbe, ki ga lahko omilimo z razpršitvijo v portfelj različnih naložb.

Najvišje tveganje pa predstavlja nerazumevanje naložb in neznanje. V tem primeru svetujem, da prihranke prepustimo profesionalcem, ki nam bodo sredstva upravljali za določeno provizijo.

V prihodnje bodo vsekakor zanimive naložbe v IT podjetja, predvsem tista, povezana z umetno inteligenco. Enako zanimive se mi zdijo delnice energetskih podjetij. Če želite z naložbami mirneje prebroditi turbulentna gospodarska obdobja, je tu vedno farmacevtski sektor; zdravila potrebujemo tudi v časih suhih krav. Nenazadnje so tu še finančna podjetja, predvsem s področja tako imenovanega fintech sektorja, ki pišejo novo paradigmo bančnega sveta. Če dobro pomislim: vsi štirje sektorji iz igre ...

Borznim začetnikom pa vsekakor ne svetujem takojšnjega "skoka čez plot". Na Ljubljanski borzi kotirajo dobra podjetja, katerih poslovanje je pogosto lažje razumeti in spremljati kot pri tujih družbah in tudi donosi v preteklosti niso bili nič slabši – ravno obratno. In ne pozabimo: nič se ne zgodi čez noč. Potrpežljivost in dolgoročnost sta prava kombinacija za prave donose.

Kripto svet velja za bistveno bolj tveganega od klasičnih borznih naložb. Pri delnicah imamo v ozadju realno ekonomijo in podjetja, ki nekaj prodajajo ali proizvajajo, imajo zgradbe, tovarne, stroje. Ustvarjajo denarne tokove, dobičke in izgube. Vse to je mogoče ovrednotiti in analizirati glede na aktualno ceno delnic, kar je osnova odločanja o nakupu ali prodaji.

Pri kripto naložbah teh računovodskih kategorij ni, zato se prihodnje trende pogosto napoveduje predvsem na podlagi grafikonov in tehnične analize. To je svojevrstna umetnost. Kdor jo obvlada, je lahko tudi na tem področju zelo uspešen; kdor pa ne, lahko hitro zamudi pravo priložnost.

Zato neveščim vlagateljem v kripto svetu svetujem dolgoročno investiranje zgolj v največje in najprometnejše kriptožetone oziroma valute. Takšne, ki jih lahko preštejemo na prste ene roke.

Nikoli ni prepozno ali zamujeno. Trg se giblje v ciklih in nenehno ponuja neskončno priložnosti. Borze se trenutno "lomijo" in morda vam ravno letošnje leto prinese dobre nakupne priložnosti in nizek štart. A začnite počasi in preudarno. Začnite tam, kjer se vse začne – pri znanju in razumevanju. Prvo pravilo uspešnega borznega varčevanja je: investiraj v naložbe, ki jih razumeš.