Odgovore na spodnja vprašanja je pripravil strokovnjak - Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investment. Vabljeni k branju. 

Kaj so državne obveznice?

Državne obveznice so dolžniški vrednostni papirji, preko katerih se na kapitalskih trgih zadolžujejo države. Vlagateljem obljubljajo redno plačevanje obresti in vračilo glavnice ob dospetju, kar običajno predstavlja varno obliko naložbe z nizkim tveganjem. Obveznice si lahko torej predstavljamo kot pogodbo med posojilojemalcem (država, ki izda obveznico) in posojilodajalci (vlagatelji v obveznico).

Kdo lahko kupi državno obveznico?

Kupci obveznic so običajno predvsem profesionalni oziroma institucionalni vlagatelji kot so skladi, banke in zavarovalnice, medtem ko mali vlagatelji pri nas najpogosteje in najlažje do obveznic dostopajo posredno preko vzajemnih skladov. Pri nas pa je v zadnjem času veliko govora o t.i. slovenskih državnih ljudskih obveznicah, ki jih bo ministrstvo za finance februarja izdalo za male vlagatelje v Sloveniji. Triletne ljudske državne obveznice bodo imele možnost kupiti vse polnoletne osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji.

Ali jo lahko kupijo starši za mladoletnega otroka?

Obveznico bodo lahko kupili le polnoletni državljani z odprtim trgovalnim računom. Vseeno lahko starši za otroke kupijo obveznico nase in tako varčujejo za otroke. A če ne varčujemo na primer za izpit za avto, ki ga bo otrok opravljal čez 3 leta, je ročnost varčevanja pri otrocih običajno veliko daljša. Iz tega razloga so bolj smiselne nekoliko agresivnejše naložbe z višjo pričakovano donosnostjo od obveznic.

Kaj je varneje: depozit ali državna obveznica?

Pri nas država jamči depozite v višini do sto tisoč evrov. Torej, če banka propade, se država zavezuje, da bo komitentom krila depozite do tega zneska. Na drugi strani pri obveznicah, ki jih vlagatelj drži do dospetja, možnost izgube vloženega zneska z dogovorjenimi obrestmi obstaja samo v primeru, da država ni zmožna poravnati svojih obveznosti, torej bankrotira. Slovenija v času samostojnosti še ni bila blizu taki situaciji in tudi v tem trenutku na kapitalskih trgih velja za zelo zaupanja vrednega posojilojemalca. Posledično lahko državno obveznico označimo celo za bolj varno naložbo od depozita nad 100.000 evrov. Do nivoja 100.000 evrov pa je položaj izenačen.

Ali moram imeti trgovalni račun za nakup državne obveznice?

Da. Vlagatelji v slovenske ljudske obveznice bodo morali odpreti trgovalni račun pri eni izmed borznih hiš ali bank, ki bodo nudile možnost nakupa ljudske obveznice.

Kje ga odprem? Kako? Ali bom imel s tem stroške?

Trgovalni račun za nakup ljudske obveznice bo po do zdaj znanih informacijah mogoče odpreti pri glavnih organizatorjih vpisa, ki bosta NLB in Nova KBM, ter pri nekaterih drugih domačih borzno posredniških družbah. Običajno se pri postopku potrebuje osebni dokument, davčno številko, dokazilo o naslovu stalnega prebivališča, podatke o zaposlitvi itd. Sledi izpolnitev prijavnega obrazca, izbor vrste računa in prenos sredstev na račun, preko katerega boste oddajali naročila za nakup vrednostnih papirjev, v tem primeru obveznic. Pri celotnem postopku vam bodo pomagali borzni posredniki.

Za vlagatelje, ki še nimajo odprtega trgovalnega računa, bodo stroški trgovalnega računa lahko znatno znižali donosnost obveznice. Stroški namreč običajno obsegajo enkratne stroške odprtja računa, letne oz. mesečne stroške vodenja računa in vzdrževanja stanja, stroške ob nakupu in prodaji vrednostnega papirja, stroške zapiranja računa itd. Banke in borzne hiše sicer obljubljajo nižje stroške v primeru nakupa ljudskih obveznic, a to je potrebno preveriti vnaprej z posamezno finančno institucijo. Še zlasti, ko gre za vlaganje relativno nizkih zneskov v stabilne naložbe z nizko donosnostjo (kamor spadajo državne obveznice), so stroški ključen dejavnik, ki ga vlagatelj nikakor ne sme zanemariti, ko se odloča med različnimi naložbenim alternativami. Zato nakupi obveznic z zneski nižjimi od 10.000 evrov niso privlačni, saj v tem primeri podoben donos prinesejo tudi depoziti v slovenskih bankah.

V nadaljevanju članka preverite tudi, v katerem primeru bi lahko državljan izgubil ves vložen denar? Ali je ta scenarij pri nas sploh mogoč?

Koliko lahko minimalno vložim v nakup državne obveznice? Kakšen pa je maksimalen znesek?

Minimalen znesek vložka v ljudske obveznice bo 1.000 evrov, maksimalen pa 100.000 evrov. V primeru presežnega vpisa, bo število obveznic, ki bodo dodeljene posameznem vlagatelju, nižje od vpisanega. Če bo torej povpraševanje po obveznicah presegalo ponudbo v višini 250 milijonov evrov, bo vlagatelj prejel sorazmerno nižji del od ponujenega zneska, vendar ne manj kot 1.000 evrov.

Kakšna je ročnost državnih obveznic?

Ročnost ljudske obveznice bo tri leta, torej do februarja 2027. Vlagatelji, ki bodo obveznice držali do dospetja, bodo do takrat prejeli povrnjeno celotno glavnico z obrestmi.

Kakšna bo obrestna mera oz. morda vaša ocena: katera obrestna mera bi bila ugodna, da se nakup splača?

Prav v času pisanja članka, so na finančnem ministrstvu objavili, da bo letna obrestna mera znašala 3,4 %. Donosnost bo torej malenkost višja od osnovnih napovedi in tržnih donosnosti državnih obveznic s podobno dospelostjo. Država je namreč zahtevani donosnosti trga, ki je za 3-letno slovensko državno obveznico trenutno pri okrog 3,15 %, dodala še premijo za novo izdajo v višini približno 0,25 %. Obveznica je torej z vidika donosa državnih obveznic ali depozitov privlačna naložba za vlagatelje, ki ne želijo tvegati, a le ob predpostavki da vložijo več kot 10.000 evrov.

Kakšna je obdavčitev?

Obresti iz obveznic so pri nas obdavčene po 25 % stopnji. Kapitalski dobiček na ceno obveznic ni obdavčen. Če torej obveznico prodate pred dospelostjo po višji ceni od nakupne, razlika ne bo obdavčena. Prav tako davčne obveznosti ni v primeru, če bodo obresti obveznice nižje od tisoč evrov. Država je namreč v sklopu zakona o obnovi in razvoju po avgustovskih poplavah davek na obresti fizičnih oseb, ki vlagajo v državne vrednostne papirje izdane letos in prihodnjih dveh letih, izenačila z obravnavo obresti iz denarnih vlog na banki. Poudariti je potrebno, da gre za skupno davčno olajšavo. Torej seštevek posameznikovih obresti na bančne depozite in državne obveznice ne sme presegati 1000 evrov, davčni ščit za obresti nad tem zneskom ne velja. V praksi to pomeni, da bodo pri investiranju v ljudske obveznice neobdavčene obresti na vložek do slabih 30.000 evrov.

V katerem primeru bi lahko državljan izgubil ves vložen denar? Ali je ta scenarij pri nas sploh mogoč?

Izguba celotnega vložka v slovensko obveznico z ročnostjo treh let, se zdi izjemno skrajen in sila nepričakovan scenarij. Slovenija na globalnih kapitalskih trgih spada med bolj zaupanja vredne države, kar potrjujejo tudi ocene mednarodnih bonitetnih agencij. Zadnja evropska država, ki je zapadla v težave pri odplačevanju državnega dolga, je bila med evropsko dolžniško krizo Grčija, a tudi tam, je bil izgubljen le manjši del denarja vloženega v obveznice, velika večina pa refinancirana v nove obveznice, ki jih danes Grčija, ko jim gre bistveno bolje, uspešno odplačuje.

Ali se splača izkoristiti to priložnost in kupiti državne obveznice?

Obrestna mera je bolj privlačna od tržne, ki jih trenutno ponujajo slovenske banke za depozite ali jih dobimo kot vlagatelj v slovenske obveznice. A zaradi stroškov zlasti pri zneskih nižjih od 10.000 evrov in vlagateljih, ki še nimajo trgovalnega računa, naložba stežka upraviči nakup v primerjavi z alternativnimi možnostmi vlaganja kot so depoziti in skladi denarnega trga.

Menite, da bodo uspeli prodati vse obveznice?

Na to vprašanje ni odgovora. Ministrstvo in država po njihovih besedah testirata trg, zato bo zanimivo opazovati zanimanje vlagateljev in njihov interes za to vrstne naložbe.