V zadnjih letih je inflacija postala pomembna tema, saj so naraščajoče cene blaga in storitev močno vplivale na kupno moč posameznikov. Naložbe z nizkim donosom, kot so varčevalni računi in depoziti, pa tudi dolgoročne obveznice, so še posebej občutljive na inflacijo, saj v obdobjih visoke inflacije ne uspejo ohraniti realne vrednosti premoženja. Čeprav se te naložbe pogosto zdijo varne, imajo v inflacijskem okolju skrite pasti. Poglejmo podrobneje, kako inflacija vpliva na nizkodonosne naložbe in kako lahko vlagatelji zaščitijo svoje premoženje.

Kaj je inflacija in zakaj je pomembna za vlagatelje?

Inflacija je postopno povišanje cen blaga in storitev skozi čas, kar pomeni, da se z enakim zneskom denarja kupi manj. To zmanjšuje kupno moč našega premoženja. Vlagatelji, ki zanemarjajo vpliv inflacije, čez čas ugotovijo, da njihovo premoženje v realnih vrednostih upada, tudi če se nominalno zdi, da raste.

Za vlagatelje je ključnega pomena razumeti razliko med nominalnim donosom, ki je prikazan na papirju (na primer obrestna mera na varčevalnem računu), in realnim donosom, ki upošteva inflacijo. Realni donos je tista številka, ki kaže, koliko je vlagatelj v resnici pridobil ali izgubil po prilagoditvi za inflacijo.

Pasti varčevalnih računov, depozitov in obveznic

Varčevalni računi in depoziti so priljubljeni, ker ponujajo varnost. Obrestne mere pri tradicionalnih bankah na teh računih so običajno nizke, vendar jih vlagatelji uporabljajo kot varno zavetišče za svoj denar. A v času visoke inflacije te naložbe pogosto ne prinašajo dovolj visokega donosa, da bi ohranile realno vrednost kapitala. To smo lahko nazorno videli v zadnjem obdobju, npr. v letih 2022 in 2023, ko je bila inflacija v Sloveniji 10,3 oz. 4,2 %, obrestne mere tradicionalnih bank pa so se gibale večinoma pod 1 %.

Primer:

Tradicionalne banke so v letih 2022 in 2023 ponujale obrestno mero, ki je bila blizu nič. Recimo, da so si najbolj iznajdljivi uspeli pridobiti 1 % obresti na prihranke. To pomeni, da so tisti, ki so denar hranili na varčevalnih računih ali izbrali vezan depozit, v resnici izgubili 9,3 in 3,2 odstotka kupne moči. Nominalno so se njihova sredstva sicer povečala, a realno gledano, je bila njihova sposobnost kupovanja blaga in storitev vedno manjša. Zato se lahko varčevalni računi in depoziti v času inflacije izkažejo za past, ki vlagatelju jemlje več, kot se zdi.

Tudi obveznice, še posebej tiste z dolgoročno dospelostjo, izdane v obdobju nizkih obrestnih mer, so še ena nizko donosna naložba, ki je zelo ranljiva na inflacijo. Ko se začne napovedovati višanje obrestnih mer, kar je običajno odgovor centralnih bank na naraščajočo inflacijo, vrednost že izdanih dolgoročnih obveznic močno pade, kar se je zgodilo v zadnjem obdobju. V času visokih obrestnih mer se namreč z obveznicami, izdanimi v obdobju nizkih obrestnih mer, trguje z diskontom, saj vlagatelji raje kupujejo nove obveznice z višjimi obrestnimi merami. Poleg tega obveznice ponujajo fiksni donos, kar pomeni, da vlagatelj prejme enake obresti skozi celotno življenjsko dobo obveznice. Če inflacija naraste, fiksne obresti ne morejo slediti povečanju cen, kar pomeni, da vlagatelj izgublja realno vrednost svojega premoženja.

Primer: 

Poglejmo si primer 100-letne obveznice Avstrije, ki zapade leta 2120. Ta je zaradi svoje ekstremno dolge ročnosti in nizkega kuponskega donosa (le 0,85 odstotka letno) zelo občutljiva na makroekonomske dejavnike, kot so obrestne mere in inflacija. Iz spodnjega grafa je razvidno, kaj se je zgodilo s ceno te obveznice, ko se je v letu 2021 začelo govoriti o zviševanju obrestnih mer s strani evropske centralne banke (ECB). Ta je dejansko začela dvigovati obrestne mere julija 2022, ko je bila v to prisiljena zaradi naraščajoče inflacije, ki je dosegla visoke ravni predvsem zaradi posledic pandemije covida-19 in začetka vojne v Ukrajini. Cena te obveznice je v tem času znižala za cca 80 %! Če je kupci ne bodo držali do izteka, kar je zelo malo verjetno glede na njeno ekstremno dolgo ročnost, bo za njih praktično nemogoče, da bi povrnili vložena sredstva, kaj šele zaščitili svoj denar pred inflacijo.

Recept za zaščito pred pastmi nizko donosnih naložb

Najprej moramo razumeti, da naš denar mora delati za nas, ko mi spimo. Pridelati mora vsaj obresti oz. donos, ki bo pokril inflacijo, sicer bomo realno imeli vedno manj. Da bi to dosegli, ga moramo najprej ustrezno razporediti, in sicer manjši del v t. i. likvidnostno vrečo, vse drugo premoženje pa v t. i. naložbeno vrečo. V likvidnostni hranimo denar, ki je namenjen zlati rezervi ter kratkoročnim ciljem, v naložbeni pa vse ostalo. 

Ko izbiramo naložbe, je treba razumeti, da v likvidnostni vreči potrebujemo predvsem likvidnost (da lahko do denarja pridemo kadarkoli) in varnost, medtem ko je donos najmanj pomemben. To pomeni, da bo premoženje v tej vreči v času visoke inflacije realno izgubljalo vrednost, v času nizke pa pridobivalo, če bomo izbrali banko ali podobne naložbe (npr. skladi denarnega trga), ki ponuja obrestne mere v višini obrestnih mer centralnih bank. 

Žal večina tradicionalnih bank danes takšnih obresti več ne ponuja, zato moramo poiskati tiste, ki jih. V naložbeni vreči, kamor prenesemo večino našega premoženja, pa bo naš denar na dolgi rok delal za nas, če ga bomo ustrezno investirali. Čeprav investiranje spremlja tveganje, smo za pogum na dolgi rok nagrajeni. Pravzaprav se tveganje z leti zmanjšuje, tako da je verjetnost izgube pri investiranju na rok, daljši od petnajst let, dejansko nič.

Avtor članka je Mitja Vezovišek, mag., upravljavec osebnega premoženja

Opozorilo: Oktobrski projekt Varčevanja in investiranja na Cekin.si ne predstavlja storitve investicijskega svetovanja. Vsebina ne predstavlja finančnih nasvetov, priporočil za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je namenjena informiranju javnosti. Trgovanje predstavlja tveganje in lahko povzroči izgube. 

Članki, objavljeni v okviru projekta. Vabljeni k branju!