Objavljamo zadnji del pogovora s finančno mentorico Ano Vezovišek. V prvem članku je za Cekin.si razkrila, pri čem nikakor ne smemo varčevati in tudi kje imamo veliko manevrskega prostora, kjer je mogoče privarčevati občutne zneske. 

V drugem članku je razkrila, kako naj se lotimo načrtovanja financ. 

V današnjem članku pa boste izvedeli, kako naj tisti, ki imajo na bančnih računih denar, investirajo. V kaj je smiselno vlagati v trenutni situaciji? Ali so to nepremičnine? Znano je namreč, da so bili v zadnjem času številni nakupi nepremičnin opravljeni z gotovino.

"Res je. Slovenci smo, če gledamo lestvico evropskih držav, med tistimi, ki imamo največ lastniških nepremičnin. Zelo zanimivo je, da se radi primerjamo s Švico in drugimi razvitimi državami, ampak najbolj smo podobni balkanskim državam, za katere vemo, da stopicajo v ozadju in lastništva nepremičnin pričajo ravno o tem. Če gledamo razvite države, potem vidimo, da imajo prav tam najmanj lastniških nepremičnin. Če gledamo nerazvite države, pa vidimo, da imajo največ lastniških. Ampak to izhaja še iz zgodovine, ko smo bili nekako vajeni tega kopičenja nepremičnin in ta navada nam je ostala," nam je razložila naša sogovornica. 

Razkrila je tudi razlog, zakaj so številni z gotovino hiteli v nakupe nepremičnin. "Velik del razloga tiči v naši finančni nepismenosti. Da se lepše izrazim, ne poznamo prav veliko drugih alternativ, kam bi investirali denar. Če pa jih že poznamo, smo zelo špekulativno usmerjeni. Kot da ne bi poznali neke srednje poti," pravi finančna mentorica. 

V Avstriji ali Nemčiji prebivalci zelo dobro poznajo delovanje skladov, pri nas pa jih še nismo dohiteli. Znanje sicer obstaja, a ga je zelo malo. Očitno so Slovencem še vedno zelo ljubi bančni depoziti. 

Ko pa kupimo nepremičnino, je ta vidna, otipljiva in se zelo dobro zavedamo tega, da je naša. "Ko dobimo zanjo neko najemnino, imamo občutek, da res veliko dobimo. Ampak redki so tisti, ki znajo izračunati, koliko v resnici dobijo z oddajanjem nepremičnine," pravi. V nadaljevanju pogovora nam je Vezoviškova tudi razložila, na kaj vse je treba misliti, ko računamo, ali se nam splača kupiti nepremičnino kot investicijo. 

Upoštevati je treba, da v celem letu ne prejmejo vseh 12 najemnin, saj se najemniki lahko menjavajo ali pride do izpada prejetih najemnin, morda je treba vložiti nekaj denarja v popravila. Upoštevati je treba tudi davek na oddajanje nepremičnine, ki ga moramo poravnati. "Če bi upoštevali tudi, da je treba v desetih letih vrniti nazaj določen odstotek vrednosti nepremičnine, ker jo je treba obnavljati, potem bi prišli do odstotka dve- do triletnega donosa. In tega ljudje ne naredimo. Če imam nepremičnino, ki sem jo danes kupila za 150.000 evrov, so sedaj res super časi za oddajanje. Toda če si bomo donose izračunali na letnem nivoju, potem vidimo, da je to v povprečju zelo majhen donos," nam je zaupala. 

Kaj pa, če bi denar vložili v nekaj drugega? "Če bi mi ta denar investirali, in sicer če bi ga razpršili v portfelje in če bi ugotovili, kakšno je naše tveganje, in če bi ga vložili v naložbe, ki bi jih razumeli, potem je lahko ta donos bistveno višji. Če bi bil na primer sedem odstotkov višji, v primerjavi z dva do tri kot pri nepremičnini, je to, če gledamo obrestno obrestni račun, nerealna primerjava. Toliko višja je vrednost," opozarja Vezoviškova. 

Ljudje se bojijo investicij

Naša sogovornica pravi, da je ljudi strah, da lahko z investicijami ostanejo brez vloženega denarja. Toda tudi vrednost nepremičnine lahko pade, opozarja in dodaja, da je nepremičnina nelikvidna. To pomeni, da če jutri potrebujemo denar, je vprašanje, ali bi nepremičnino lahko tako hitro prodali in za kakšen znesek. 

Kaj naj torej storijo tisti, ki imajo denar na varčevalnem računu? "Ključno je, naj ne raziskujejo drugega sveta, če se niso najprej pripravljeni o njem podučiti. To je prvo pravilo. In naj ga ne gredo raziskovati, če niso pripravljeni tudi nekaj tvegati. Ko bodo enkrat poznali tudi druge naložbene razrede, ko se bodo tega lotili načrtno in ko bodo ugotovili, da je treba sredstva tudi razpršiti in podobno, potem bodo videli, da obstaja tudi drugi svet in da bo treba slej ko prej iskati tudi alternative. Sicer bomo imeli na razpolago vedno manj denarja," je dejala.  

Ali menite, da Slovence v trenutni krizi rešujejo zlate rezerve, torej denar, ki so ga privarčevali v preteklosti? Kaj mislite, kaj se bo zgodilo, ko bo ta denar enkrat skopnel in ljudje ne bodo več imeli sredstev za vzdrževanje življenja, na katerega so navajeni? Kako lahko že sedaj ravnajo ti posamezniki in družine, da se ognejo (prehitremu) praznjenju varčevalnega računa? Kako smiselno je, da z zlatimi rezervami umetno vzdržujemo neko življenje, ki smo ga poznali še pred epidemijo?

"Ja, to ste zelo lepo izpostavili. Neverjetno je, kako hitro lahko gre zlata rezerva. Včasih lahko celo prej kot v letu dni. Zlata rezerva v prvi vrsti sploh ni namenjena temu. Zlata rezerva je namenjena najhujšim scenarijem. To so izguba službe, bolezen, smrt v družini, ločitev, plačilo zdravstvenih pregledov ... Ljudje se soočajo s tem, da enostavno ne pridejo na vrsto in bodo raje plačali, da bodo pri zdravniku prej obravnavani. Torej upad prihodkov, izguba službe, posla in podobno, temu je namenjena zlata rezerva! Načeloma se je nikoli ne smemo dotikati, vsaj dokler ne pride do enega izmed naštetih scenarijev," je na naše vprašanje odgovorila Ana Vezovišek. 

"Zato da ohranjamo nek naš standard, bi pa morali bodisi prihodke zvišati bodisi oklestiti iz obstoječega tisto, kar danes morda ne potrebujemo več. Se pravi zlata rezerva – lahko jo koristimo, a nikakor ne, če ni nekega res črnega scenarija," pravi in opozarja, da je treba že sedaj ravnati skrajno racionalno, saj se sprašuje, kako bomo ravnali šele takrat, ko se spet pojavi kakšna nova kriza. 

"Takrat, ko nam gre dokaj dobro, takrat je treba delati rezervo. Ne takrat, ko nam ne gre. Ljudje velikokrat mislimo – saj če nam ne bo šlo, bomo pa takrat stisnili. Takrat ne moreš stisniti. Takrat je vsak strošek previsok. Takrat je prepozno. En gospod mi je tako rekel: "Ko nam je šlo dobro, smo najemali kredite. Zdaj, ko nam ne gre dobro, pa ne moremo živeti." Zato ko nam gre dobro, ne najemamo kreditov – če se le da. Zato je potem težko ohranjati nek standard, ker smo šli že prej prek njega," nam zaupa. 

Torej bi se nam morali v trenutku, ko začnemo umetno ohranjati standard, prižgati vsi rdeči alarmi, nas je zanimalo. 

"Zagotovo. Že ob prvem posegu v rezervo bi moral zazvoniti velik alarm. In bi se morali usesti doma vsi – nič ni narobe, če vključimo tudi otroke, saj je pomembno, da se vsi zavedamo, kaj se dogaja. Ne pa, da želimo otroku še naprej nuditi šest dejavnosti in obilne rojstnodnevne zabave in podobno. Enostavno je treba to optimizirati in takrat velja, da moramo biti vsi v tem. Zagotovo – lučka se mora prižgati pri prvem posegu v rezervo. Takrat se moramo vprašati, zakaj smo morali to storiti," nam odgovarja in dodaja, naj tega ne počnemo in naj se ne zadolžujemo za ohranjanje umetnega standarda. 

Vezoviškova opaža, da smo ljudje še vedno zelo potrošniško usmerjeni in zdi se ji, da nekateri še vedno niso dojeli situacije. "Dojeli v smislu, da je treba z denarjem delati drugače," meni. 

Zdi se ji, da je dandanes veliko standarda umetnega, saj si enostavno želimo posnemati druge in biti takšni kot oni. Še posebej mladi padajo pod vpliv vplivnežev, ki kažejo luksuz. Želijo čim manj delati, čim več zaslužiti in to s pasivnim načinom služenja denarja. "Super je, da sanjamo, ampak neko osnovo pa vseeno moramo imeti. In se mi zdi, da je tega vedno več. Tega umetnega sveta, za katerega vemo, da je v resnici popolnoma drugačen svet. Popolnoma drugačen. Enostavno se bomo morali malo ozreti vase in se vprašati, ali je to res to, kar bi si želeli. Ker je bolečina, potem ko nam ne gre, prevelika in se težko poberemo," je še opozorila finančna mentorica.