Večina sredstev, več kot 80 odstotkov oz. 4,85 milijarde evrov, je odpadlo na delniške in mešane sklade, pri čemer s skoraj 60-odstotnim deležem močno prevladujejo delniški. Manj zanimanja je medtem za obvezniške sklade in sklade denarnega trga, ki so v EU sicer na trgu kot orodje za bolj konservativne vlagatelje zastopani v večji meri.

Ob tem so slovenske družbe za upravljanje prek individualnega upravljanja premoženja skrbele še za 2,85 milijarde evrov, tako da so skupaj bdele nad 8,2 milijarde evrov sredstev.

To je sicer še vedno daleč od skupne vrednosti denarnih vlog gospodinjstev, ki po podatkih Banke Slovenije presega 26,5 milijarde evrov, a v Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov izpostavljajo vztrajen trend rasti sredstev v upravljanju v minulem desetletju, ki se v zadnjem času še krepi.

Od leta 2015 so tako zgolj v letu 2018 izplačila presegla vplačila v vzajemne sklade, pa še to le minimalno. V vseh ostalih letih je bilo v sklade vplačanega več denarja, kot so upravljavci vlagateljem izplačali. V zadnjem času je ta razlika še bolj poudarjena.

To je znak zaupanja v vzajemne sklade in slovenske upravljavce, je na pogovoru z novinarji povedal predsednik upravnega odbora omenjenega združenja Benjamin Jošar, sicer tudi prvi mož družbe Triglav Skladi, drugega največjega slovenskega upravljavca vzajemnih skladov z okoli 30-odstotnim deležem. Največji del trga s približno 40 odstotki medtem odpade na NLB Sklade.

Direktorica združenja Mira K. Veljić je izpostavila, da se sicer v Sloveniji trži tudi več kot 100 skladov tujih upravljavcev, a je tržni delež 77 domačih skladov vseeno 95-odstoten. Po Jošarjevih ocenah je to po eni strani posledica tega, da je komunikacija z domačimi upravljavci bistveno lažja kot s tujimi, obenem pa razloge za visok tržni delež domačih vidi tudi v tem, da družbe za upravljanje načrtno izobražujejo zunanje prodajnike skladov in si tako ustvarjajo boljše prodajne poti.

Koliko denarja v povprečju vsak mesec namenijo v sklade?

Povprečni vlagatelj med nekaj več kot 333.000 Slovenci, ki so sredstva zaupali domačim skladom, sicer odpade na starostno skupino od 38 do 50 let. Povprečna višina vplačila je skoraj 169 evrov.

V združenju družb za upravljanje si po besedah direktorice Veljićeve želijo po eni strani nekoliko dvigniti vrednost povprečnega vplačila, po drugi strani pa tudi privabiti več mlajših v varčevanje.

Pri tem se Veljić in Jošar zavedata, da se bo treba mladim približati tudi z večjo uporabo sodobnih digitalnih kanalov, saj po tradicionalni poti mlajšega prebivalstva več ni mogoče doseči. Tudi družbe za upravljanje se bodo, podobno kot banke, morale prilagoditi novim trendom, saj tudi zanje močno konkurenco predstavljajo t. i. neo banke oz. spletni finančni ponudniki, kot sta npr. Revolut in N26.

Višino vplačil želijo medtem družbe za upravljanje v sodelovanju z bankami dvigniti tudi prek varčevalnih načrtov, po katerih varčevalci prek trajnika redno vlagajo v sklade kot obliko varčevanja. Lani so na tak način v celotnem letu vplačali nekaj več kot 56 milijonov evrov, na ta način pa je s povprečnim mesečnim vplačilom skoraj 87 evrov varčevalo nekaj nad 67.700 oseb.

Obenem si upravljavci skladov še naprej želijo bolj proaktivne vloge države pri spodbujanju naložbenega varčevanja. Ena od trenutnih zamisli, ki jo na ministrstvu za finance pripravljajo v okviru strategije razvoja kapitalskega trga, so individualni finančni računi, katerih cilj je predvsem spodbuditi vlaganja v vrednostne papirje na Ljubljanski borzi, del teh računov pa bi bile tudi naložbe v vzajemne sklade.

Veljićeva je povedala, da si v združenju želijo čim manj omejitev pri višini sredstev na teh računih, trenutno je po njenih besedah na mizi omejitev 5000 evrov, ter čim bolj davčno ugodno obravnavo tega orodja. Prav davčna obravnava je v tem trenutku po njenih besedah izziv v internih usklajevanjih na ministrstvu. Takšni individualni računi bi lahko bili tudi nastavek za tretji steber pokojninskega varčevanja, je še dejala Veljićeva.