O tem, kako je najbolje oplemenititi svoj denar in katere naložbe so trenutno najboljše, smo se pogovarjali s finančnimi svetovalci. Ti se sicer konkretnim dolgoročnim napovedim raje izognejo. "Nihče namreč ne more napovedati bližnje prihodnosti na kapitalskih trgih, ker nihče ne ve, kaj se bo zgodilo in kako bodo dogodki vplivali na vrednost naložb," pravi Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja iz finančne svetovalne hiše Vezovišek & partnerji.

Pomislimo samo na januar 2022 – takrat praktično noben analitik ni napovedoval ali pričakoval rusko-ukrajinske vojne, še posebej ne v takšnih razsežnostih, kot zdaj traja že skoraj leto dni. Posledično so seveda ruske delnice izgubile večino vrednosti, veliki in nenapovedani padci pa so se zgodili tudi drugje. "Najbolj so trpele kriptovalute in ostale tvegane naložbe, kar je morda kdo še upal napovedati, a da bodo za več kot 15 odstotkov upadle vrednosti obveznic, tega ni pričakoval nihče," pravi Vezovišek.

Lansko leto so med drugim zaznamovali še rast cen energentov in nepremičnin, pretresi na trgu kriptovalut in inflacija. V lanskem letu se je ključna obrestna mera dvignila za več kot 400 bazičnih točk, kar je negativno vplivalo na kapitalske trge.

"Letos v ZDA pričakujemo postopno normalizacijo monetarne politike, padanje inflacije in v drugem delu leta že rahlo "sproščanje" obrestnih mer, kar bi moralo pozitivno vplivati na kapitalske trge. Nekoliko več negotovosti je v Evropi, predvsem kar se tiče obrestnih mer – saj je ECB kasneje pričel z dvigi in smo kake pol leta za ameriško centralno banko. To pomeni, da nas verjetno čaka še nekaj dodatnih dvigov obrestne mere. So pa po drugi strani vrednotenja v Evropi bistveno bolj ugodna kot v ZDA in trenutek za vstop na kapitalske trge je za dolgoročnega vlagatelja absolutno primeren," meni Janez Javornik, višji upravljavec individualnih portfeljev strank pri Triglav skladih.

Kam se splača vlagati?

Recepta za hiter zaslužek z vlaganjem ni. Najpomembneje je, da se zavedamo, da je investiranje tek na dolge proge. Osnovni princip vlaganja je, da svoje naložbe razpršimo. Angleži bi rekli, da ne damo vseh jajc v isto košaro. Tako v primeru, da ena naložba slabše 'dela', še vedno imamo druge, ki so morda bolj donosne v nekem trenutku. Pri odločanju o naložbah pa je pomembno tudi vprašanje, kdaj bomo ta privarčevana sredstva potrebovali.

"Če imamo na voljo le leto, dve, potem je bolje, da denar obdržimo na banki, četudi s tem sprejmemo garantirano izgubo v višini inflacije. Ta naj bi se v 2023 sicer umirila, a izginila še ne bo. Če imamo bolj dolgoročne cilje, vsaj tri, še bolje pa 10 ali več let, pa je smiselno sestaviti takšen naložbeni portfelj, ki bo ustrezal našim ciljem, odnosu do tveganja in zmožnostim. Vanj zagotovo sodijo delniški in obvezniški skladi (z večjim poudarkom na indeksnih kot vzajemnih), morda tudi plemenite kovine (še posebej v kriznih obdobjih npr. 10 odstotkov portfelja)," svetuje Vezovišek.

Javornik bi se naložbam v žlahtne kovine v letu 2023 izogibal, saj, kot pravi, z upadanjem inflacije zlato ne bo več "ščit" pred inflacijo. "In bo verjetno prisoten močnejši prodajni pritisk in beg v druge naložbene razrede," meni.

Sicer pa meni, da vlaganja v bolj tvegane produkte niso primerna za tiste, ki so tik pred upokojitvijo in nameravajo privarčevana sredstva uporabiti kot dodatek k pokojnini. "Bolj optimalno je izbrati naložbe z nižjo nihajnostjo. Če pa posplošimo odgovor na 'povprečnega' dolgoročnega vlagatelja, potem bi svetoval, da glavnino portfelja sestavljajo pretežno globalni delniški skladi razvitih ekonomij. Tukaj mislim na ZDA oziroma Evropo. Tečaji so lani konkretno upadli in vstopna točka za jedrni del portfelja je vsekakor ugodna," še dodaja Javornik.

Naložbe v nepremičnine in kriptovalute?

Vlaganje v ostale alternativne naložbe, kot so nepremičnine, zasebni kapital in dolg ter kriptovalute, Vezovišek svetuje le v primeru, da imamo na voljo večje zneske in lahko tem naložbam namenimo manjše deleže portfelja (kriptovalutam npr. štiri odstotke).

"Bolj pomembno kot ugibanje, v kaj investirati, se izkaže, da investiramo skladno z načrtom in strategijo ter naložbeni portfelj periodično prilagajamo razmeram na trgih. To sicer pomeni ravno obratno kot razmišlja večina. Npr. zdaj, ko so kriptovalute močno padle, je čas za dokup, ne prodajo, če jih imamo v portfelju," je pojasnil Vezovišek.

Javornik pa dodaja, da je vlaganje v nepremičnine smiselno predvsem na tržno zanimivih lokacijah. Sam pa kriptovalut ne prišteva med naložbene razrede, zato pri tem svetuje previdnost: "Če je vlagatelj pripravljen sprejeti res visoko tveganje, kot ga prinašajo kripto zgodbe, bi temu namenil neznaten del portfelja. Torej del sredstev, kjer lahko izgubimo tudi celoten vložek in nas z vidika celotnega portfelja na 'zaboli' preveč."

Kako si v negotovosti zagotoviti finančno stabilnost?

Najboljši nasvet za 2023 je po mnenju naših sogovornikov, da se držimo svojega naložbenega načrta in se na nihanja ne odzivamo čustveno. Pri vlaganju je treba imeti disciplino in dolgoročno vizijo, poudarja Javornik. 

"Statistika nam kaže, da razviti kapitalski trgi v povprečju rastejo za 6–8 odstotkov letno. Seveda imamo leta, kot je bilo npr. leto 2022 – z negativno donosnostjo vseh naložbenih razredov; ali pa na drugi strani leto 2021, ko so razviti kapitalski trgi zrasli za skoraj 30 odstotkov. S pristopom, ko ne odreagiramo panično na vsak kratkoročen šum na kapitalskem trgu (inflacija, covid, vojne ...), ter rednim mesečnim vlaganjem na razvite kapitalske trge si lahko na dolgi rok zagotovimo finančno varnost," je prepričan.

Kaj pa tisti, ki zaslužijo malo?

S takšnim odnosom do naložb bomo tudi krizna leta lažje prebrodili. "To, kar se dogaja na trgih trenutno, za veliko večino investitorjev ne predstavlja nobenega problema, saj investiramo na dolgi rok, ko se bodo razmere zagotovo uredile, vrednosti naložb pa zrasle. Na drugi strani enačbe pa se morda znajdejo tisti, ki zaslužijo malo in jim inflacija zmanjšuje njihov razpoložljiv dohodek. Ti naj svoj čas in morda nekaj denarja vložijo vase, v svoje znanje, da bodo lahko sebe in svoj čas na trgu dela prodali dražje. Le tako lahko računajo na višje prihodke in na to, da ne bodo med tistimi, ki bodo v negotovih časih izgubili delo in s tem prihodke," svetuje Vezovišek.

Začeti pa je treba s tistim, kar imamo, in si najprej zagotoviti finančno varnost. "Finančno varnost najlažje dosežemo tako, da upoštevamo osnovna pravila upravljanja z osebnimi financami, med katerimi je najpomembnejše 80:20, ki pravi, da lahko največ 80 odstotkov prihodkov namenimo za tekočo porabo, najmanj 20 odstotkov pa jih moramo dati na stran za financiranje tako kratkoročnih kot tudi dolgoročnih ciljev," pravi Vezovišek.

Za stabilnost osebnih financ pa je treba imeti načrt oziroma sistem, ki se ga držimo. "Brez načrta smo kot jadrnica na odprtem morju – gremo tja, kamor pač veter piha. Najpomembnejši je zagotovo sistem treh vreč denarja (3VD sistem), ki govori o tem, da moramo ves denar razporediti med transakcijsko, likvidnostno in naložbeno vrečo ter vzpostaviti povratne povezave med njimi. Sliši se morda zapleteno, a v praksi ni tako," dodaja Vezovišek.

Javornik pa je spomnil, da se lahko varčevanje in vlaganje prične tudi z nizkimi zneski. "Če se vlagatelj odloči za vzajemne sklade, je možno pričeti tudi samo s 30 evri. Pri varčevanju ni splošne formule, kolikšen delež prihodkov namenimo za investicijo. Bolj velja upoštevati pravilo, da naj bodo to sredstva, ki jih lahko v naložbo 'vežemo' za dalj časa. Se pravi, govorimo o sredstvih, za katera vemo, da jih v bližnji prihodnosti ne bomo potrebovali za kake načrtovane, lahko pa tudi nenačrtovane izdatke," je zaključil.