Na vprašanje, katere investicije so trenutno najboljše, upravljavec osebnega premoženja in ustanovitelj finančne svetovalne hiše Vezovišek & partnerji, Mitja Vezovišek, odgovarja: "Odvisno, koga vprašate. Analitiki si niso enotni, kam se trenutno najbolj izplača vlagati. Trenutno jih veliko stavi na blago recesijo na glavnih trgih in svetujejo bolj defenzivne naložbe, na primer v delnice zdravstva, zlato, tudi obveznice. Drugi spet menijo, da smo v tem ciklu že doživeli najhujše in da se je na razvitih trgih že začel nov bikovski trg, zato stavijo na delnice razvitih trgov, kriptovalute in podobno."  

Višji skrbnik na področju prodaje v Triglav Skladih, Sašo Aleksić, ob spremljanju trendov v zadnjih mesecih opaža, "da so najbolj obetavne naložbe v delnice velikih podjetij, saj so v zadnjem času dosegla spodbudne rezultate. Obenem se zdi, da bo ključno vlogo tudi v prihodnosti igrala tehnologija, po čemer lahko sklepamo, da bi lahko bila tovrstna naložba dolgoročno stabilna." 

Hkrati se naložbena načela ob napredku v tehnologiji, spremembah v gospodarstvi in premikih v družbenih vrednotah spreminjajo in razvijajo. "Povprečni slovenski vlagatelj, ki je še pred nedavnim sklepal bančne depozite, je svoje likvidnostne presežke pričel investirati v vzajemne sklade," je pojasnil. Prav tako zaznava vse večjo ozaveščenost vlagateljev o pomenu trajnosti in odgovornih poslovnih praksah, ki se izraža v večjem povpraševanju po trajnostnih naložbah, kjer pri sprejemanju odločitev o naložbah upoštevajo vpliv podjetja na okolje, ravnanje z zaposlenimi in strankami ter prakse upravljanja podjetij. 

Trendi se torej spreminjajo in vlagatelji se prilagajajo

A vprašanje, kaj prinaša prihodnost, ostaja nehvaležno. Obete do neke mere gotovosti strokovno in ob upoštevanju vseh pomembnih dejavnikov in spremenljivk lahko podajajo finančni analitiki in v njihovih vrstah je na splošno vendarle zaznati določeno mero optimizma.

"Dejstvo je, da narašča verjetnost, da bomo čez eno leto videli višje tečaje, kot jih vidimo danes. Od vrha na kapitalskih trgih namreč mineva že leto in pol, kar sodi med najdaljša obdobja v zgodovini," je poudaril Mitja Vezovišek. 

"Ne moremo napovedati prihodnosti; lahko ponudimo zgolj vpogled v trenutno stanje finančnih trgov in komentar, kaj bi lahko pomenilo za prihodnost. V zadnjem času so se trgi po svetu soočali z negotovostjo zaradi številnih dejavnikov, kot so geopolitične napetosti, nihanja cen surovin, negotovosti glede pandemije covid-19 in drugi politični dogodki. A razmere se postopoma umirjajo in za večino tveganj se zdi, da so pod kontrolo. V letošnjem letu smo tako bolj optimistični in bolj naklonjeni tveganim naložbam, kot so na primer delnice," je dodal Aleksić. 

Slednji je hkrati opomnil, da nobena naložba ni popolnoma varna in da se lahko trgi hitro spremenijo, o čemer priča tudi nedavna zgodovina. Za omilitev tveganj pred odločitvijo, kako oplemenititi denar, svetuje posvet s finančnim strokovnjakom in priporoča upoštevanje pravila, da mora biti naložba sektorsko in regijsko razpršena ter v skladu s pričakovanim tveganjem in profilom vlagatelja. Izzivi v negotovih časih so, trendi investiranja se spreminjajo, nekoč varne naložbe ne veljajo več za tako zelo malo tvegane.

"Če so bile zaradi visokih donosov pri oddajanju v preteklosti nepremičnine v nekaterih regijah priljubljena naložba, se danes stanovanjski trg spreminja hitreje kot kdaj koli prej, saj so postali precej nižji donosi od oddajanja nepremičnin. Za varno naložbo z nizkim tveganjem je tradicionalno veljal bančni depozit, ki pa zaradi nizkih obrestnih mer običajno ne presega več inflacije in zato ni več zanimiv. Danes se zaradi sprememb na trgu investicij počasi zmanjšuje povpraševanje po oblikah, ki so jim bili Slovenci naklonjeni. Vedno več vlagateljev se odloča za investicije v vzajemne sklade, ne glede na način vlaganja (bodisi mesečno ali enkratno investiranje), saj iščejo boljše donose," je obrazložil. 

Mitja Vezovišek v zadnjem letu in pol zaznava korenite spremembe pri dojemanju stabilnosti državnih obveznic, ki so zaradi hitrega dvigovanja obrestnih mer s strani centralnih bank izgubile tudi več kot 15 odstotkov vrednosti, kar je nepojmljivo glede na izkušnje zadnjih desetletij. 

"Obveznica denimo ZDA, Nemčije ali Slovenije je namreč posojilo tistega, ki jo kupi, državi. Razvite države bodo težko propadle, kar pomeni, da je verjetnost poplačila dolga blizu 100 odstotkov. Sicer na tem svetu ni nič garantirano, tudi depoziti na bankah ne, saj za njih jamčijo na koncu verige prav države, pa vendarle je razumno pričakovati, da bodo razvite države poplačale svoje dolgove. Navedeno se ni spremenilo, drugačna je le obrestna mera, ki je šla iz negativnega območja (–0,5 odstotka) do 3,5 odstotka v EU, kar pa je močno znižalo tržno vrednost že izdanih obveznic. Čeprav bodo imetniki le-teh še vedno dobili glavnico plus dogovorjene obresti nazaj, le počakati morajo do izteka. Ker pa je doba lahko dolga (tudi 20 ali 30 let) in denar običajno prej potrebujemo, je nastal problem, zaradi katerega se je letos zamajal tudi bančni sistem. Nekatere banke, na primer švicarsko banko Credit Suisse, je morala pred propadom reševati država in prevzeti največja švicarska banka UBS," je opozoril. 

Katere naložbe so tudi davčno bolj ugodne in katere morda manj ter na kolikšne dajatve je potrebno računati ob prodaji? 

Kaj prinaša prihodnost, ostaja vprašanje. Po pojasnilih Mitje Vezoviška se namreč običajno slaba polovica analitikov zmoti, prav tako je v trenutnih razmerah nehvaležno in še vedno nemogoče napovedovanje prihodnjega razvoja trgov. 

"A dobra novica je, da za uspešno investiranje sploh ni pomembno, da vemo, kaj bo jutri "zraslo". Bolj so ključni dober načrt, prava strategija in vztrajnost. Na dolgi rok je opisano vedno zmagovalna kombinacija," je poudaril. 

Ob vlaganju je torej potrebno marsikaj premisliti in upoštevati več dejavnikov ter se je smiselno posvetovati s strokovnjakom. Zagotovo je pametno preveriti tudi davčne posledice. Investicije se namreč lahko razlikujejo tudi po davčni ugodnosti, saj obstajajo bolj in manj obdavčene naložbe, in po obrazložitvi Saše Aleksića na splošno velja, da so davčno bolj ugodne dolgoročne naložbe in da so kratkoročne bolj tvegane. 

"V Sloveniji so naložbe obdavčene skladno z Zakonom o dohodnini, ki pravi, da se dohodki fizične osebe različno obravnavajo glede na njihovo naravo. Tako se dohodki iz kapitala obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji, ki je 25-odstotna oziroma lahko pada z leti, ko gre za dobiček iz kapitala (nepremičnine, vrednostni papirji, investicijski kuponi skladov). Obresti in dividende so obdavčene vedno 25-odstotno, medtem ko (še) niso obdavčene kriptovalute, če z njimi aktivno ne trgujemo, in fizično zlato. Prav tako ob izpolnitvi določenih pogojev niso obdavčena izplačila iz naložbenih zavarovanj po 10 letih," je razložil Mitja Vezovišek, ki pa je hkrati izpostavil, da je obdavčitev pri izbiri naložb obdavčitev sicer modro upoštevati, a nikakor ne bi smela biti glavni kriterij pri končni odločitvi.