Razmerje med tveganimi in manj tveganimi naložbami v portfelju določimo z izbiro nam primerne naložbene strategije. Izbira prave strategije je zelo pomembna za gibanje naložbenega portfelja, saj definira tako spodnjo mejo, tveganost portfelja, kot tudi zgornjo mejo, pričakovan donos. Z izbiro prave naložbene strategije, ki je skladna z našo finančno sliko, izkušnjami in cilji, se verjetnost, da jih bomo dosegli, močno poveča.

Naložbena strategija določa zmagovalno kombinacijo naložbenih razredov v naših portfeljih, ki torej odločilno vpliva na donosnost in tveganost portfelja. Še preden pa se potopimo v naložbene strategije in pojasnimo kakšna naj bo sestava portfelja povprečnega vlagatelja, moramo najprej razumeti kaj pomenita naložbeni razred in finančni produkt. V praksi namreč pogosto vidimo, da se naložbeni razredi in finančni produkti mešajo, kar izhaja predvsem iz pomanjkanja znanja in izkušenj pri investiranju, delno pa tudi iz prekrivanja razredov in produktov.

Naložbeni razred in finančni produkt: Kakšna je razlika?

Naložbeni razred je skupina naložb, ki kažejo podobne značilnosti in jih urejajo enaki zakoni in predpisi. Sestavljen je iz instrumentov, ki se na trgu pogosto obnašajo podobno. Preprosto povedano, naložbeni razred je skupina primerljivih naložb. Na primer Krka, BMW in Microsoft so primerljive naložbe, ker spadajo v naložbeni razred delnic. A so hkrati tudi finančni produkt, saj ne poznamo drugega, ločenega poimenovanja za delnice, kar je primer prekrivanja razredov in produktov.

Različni naložbeni razredi nam omogočajo razpršitev sredstev in s tem zmanjšanje tveganja, saj ima vsak razred zase svoje značilnosti, ki opredeljujejo tveganje in donos. Če na primer vrednost delnic pada, se lahko cene obveznic dvigujejo in nasprotno. Sestava portfelja z naložbenimi razredi, ki niso močno povezani med sabo, je glavno orodje za uspešno investiranje. S tem dosežemo razpršitev, za katero v finančni industriji radi rečemo, da je edino brezplačno kosilo pri investiranju.

V osnovi poznamo tradicionalne in alternativne naložbene razrede. Med tradicionalne spadajo le denar, obveznice in delnice. Ne nepremičnine, niti ne surovine, oboje sodi med alternativne naložbene razrede. Sem uvrščamo še zasebni kapital in dolg, zbirke, kriptovalute itd.

Za investiranje v naložbene razrede potrebujemo finančne produkte. Lahko sicer investiramo neposredno, kar pomeni, da kupimo obveznico ene države, delnico enega podjetja, eno stanovanje v Ljubljani, zlato palico ali bitcoin. Običajno pa za večino investitorjev to ni prava izbira, zato uporabljamo finančne produkte, ki nam investiranje olajšajo. Dandanes se kot prva izbira ponujajo indeksni skladi, preko katerih je moč investirati v vse naložbene razrede.

Naložbena strategija: Načrt za uspeh

Naložbena strategija je sestavni del načrta, s katero določimo kombinacijo naložbenih razredov glede na naše finančne cilje, časovni okvir, izkušnje in predvsem odnos do tveganja. Poleg tega določimo tudi optimalno izbiro finančnih produktov, ki jih bomo uporabili za izvajanje izbrane strategije.

Različne strategije so prilagojene različnim profilom investitorjev – od tistih, ki iščejo stabilnost in varnost, do tistih, ki so pripravljeni sprejeti večje tveganje za potencialno višje donose. V osnovi poznamo štiri glavne naložbene strategije, od konservativne, preko zmerne in dinamične do agresivne.

Za povprečnega vlagatelja je običajno prva izbira zmerna strategija. Ta je primerna za tiste, ki iščejo ravnotežje med rastjo kapitala in ohranitvijo premoženja. Z izbiro zmerne strategije moramo biti pripravljeni sprejeti določeno naložbeno tveganje, kar pomeni, da lahko naš naložbeni portfelj skozi čas zaniha navzdol in se mu začasno vrednost zniža tudi za več kot 20 odstotkov. Za takšno tveganje pa smo nagrajeni z donosom v višini med 6 in 8 odstotki letno.

Kako sestaviti portfelj za povprečnega vlagatelja?

Naložbeni portfelj z zmerno strategijo običajno vsebuje okoli 40 odstotkov sredstev v delnicah in prav toliko v obveznicah, preostalega do 20 odstotkov pa naložimo v alternativne naložbe. Cilj takšne strategije je doseči zmerno rast ob ohranitvi zadostne stopnje varnosti, da upad vrednosti portfelja ne presega 25 odstotkov niti v času največjih kriz.

Z izbiro takšne strategije ciljamo na donose v nominalni višini okoli 7 odstotkov letno. To pa ne pomeni, da bo donos vsako leto takšen. Lahko se zgodi, da bo tudi več let zaporedoma manjši ali negativen, saj je investiranje vedno tek na dolge proge. Daljši kot je čas investiranja (10, 20 ali več let), višja je verjetnost, da bo naš povprečen donos prav takšen.

Avtor članka je Mitja Vezovišek, mag., upravljavec osebnega premoženja

Opozorilo: Članek ne predstavlja storitve investicijskega svetovanja. Vsebina ne predstavlja finančnih nasvetov, priporočil za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je namenjena informiranju javnosti. Trgovanje predstavlja tveganje in lahko povzroči izgube.