Kako vlagati v času umetne inteligence?

Po letih visoke inflacije, dvigovanja obrestnih mer in geopolitičnih napetosti se vlagatelji sprašujejo, kaj prinaša leto 2026. Po ocenah analitikov bodo naložbeno okolje v prihodnjem letu predvsem zaznamovali monetarna politika, vzdržnost javnega dolga in geopolitična tveganja. Manjši vpliv naj bi imela carinska vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je leta 2025 na finančnih trgih povzročila precejšnjo nestanovitnost.

Čeprav so trgi v letu 2025 doživeli močna nihanja – tudi zaradi političnih odločitev v ZDA, analitiki pričakujejo nadaljevanje rasti, ki pa jo bodo spremljale izrazite korekcije. Prav zato v svetovalni praksi odsvetujejo "timing the market" in poudarjajo pomen razpršenega, načrtnega investiranja, je pojasnil upravljavec osebnega premoženja mag. Mitja Vezovišek.

Za leto 2026 se pričakuje nadaljevanje trenda, v katerem se "trgi vzpenjajo po zidu skrbi", ob hkratnem tveganju, da se lahko optimizem sčasoma prevesi v večje padce. Ker kratkoročne napovedi ostajajo nezanesljive, poskusi lovljenja pravih trenutkov za vstop ali izstop s trga pogosto vodijo v razočaranje. Nihanja so neizogibna in jih ni mogoče z gotovostjo napovedati, zato edina smiselna pot ostaja dolgoročna vizija.

Novo leto tako prinaša priložnosti kot izzive, zato sogovornik odsvetuje časovno usklajevanje trga ter priporoča načrten, razpršen in dolgoročen pristop, pri katerem sta "potrpežljivost in doslednost edina zanesljiva strategija za uspeh pri vlaganju". Investiranje je tek na dolge proge, ne sprint, je poudaril.

Kako naj povprečen slovenski vlagatelj v letu 2026 izbira med različnimi naložbami in oblikuje dolgoročno naložbeno strategijo glede na tveganje in donos? 

"Najvišji donosi so običajno povezani z najvišjim tveganjem," je izpostavil Mitja Vezovišek. Pri vlaganju ni pametno izbirati najbolj tveganih naložb ali loviti najbolj "vročih zgodb". Takrat, ko povprečen posameznik sliši za "vročo naložbo", je namreč običajno že dosegla svoj vrhunec, zato je majhna verjetnost ponovitve nadpovprečnih donosov v kratkem obdobju, je opozoril.

Spomnil je na vrsto primerov v zadnjih dveh desetletjih – balkanske delnice leta 2007, zlato leta 2012, delnice leta 2019, kriptovalute konec leta 2024 in trenutno znova zlato. Za vse je značilno, da so bile takrat "vroče naložbe, ki so sodile med najbolj tvegane in so jih povprečni vlagatelji množično kupovali, nato pa se je njihova vrednost močno znižala. Verjetnost, da se bo podobno ponovilo tudi pri zlatu, je visoka, ni pa nujno".

Analize kažejo, da k dolgoročnemu uspehu prispevajo majhni, a dosledni koraki skozi čas. Pred prvo naložbo je treba vzpostaviti finančne temelje – likvidnostno rezervo v višini od treh do dvanajstih mesečnih izdatkov ter ustrezno zaščito v obliki zavarovanj. Ključno je tudi razpršiti premoženje med različne naložbene razrede (delnice, obveznice, alternative), pri čemer mora biti razmerje prilagojeno odnosu do tveganja, ciljem in izkušnjam vlagatelja.

Pomembna je tudi optimizacija stroškov – vstopnih, izstopnih, upravljavskih in davčnih, saj lahko že odstotek razlike v letnih stroških v dolgoročnem obdobju pomeni veliko razliko v končnem donosu. Portfelj je smiselno redno, vsaj enkrat letno, preveriti in ponovno uravnotežiti, kar pomeni, da prodamo del naložb, ki so močno zrasle, in dokupimo tiste, ki so padle. Tako preprečujemo naraščanje tveganja in se izognemo ugibanju, katero naložbo se v prihodnje najbolj splača dokupiti, je razložil upravljavec osebnega premoženja.

Čeprav obveznice v zadnjih letih niso bile priljubljene, saj je njihova vrednost vztrajno padala, ostajajo pomemben del portfelja zlasti v obdobjih visokih vrednotenj delnic. "Po strmem padcu leta 2022 si večina srednje in dolgoročnih obveznic še ni opomogla, kar pa ne pomeni, da si nikoli ne bo. Še posebej v času, ko so tečaji tveganih naložb visoko, je smiselno v portfelju imeti ustrezen delež obveznic," je prepričan Mitja Vezovišek.

Priporoča razpršen portfelj, v katerem prevladujejo indeksni skladi (ETF-i), z do približno 60 odstotki delniških in 40 odstotki obvezniških naložb. Za dodatno razpršitev lahko vlagatelji vključijo tudi manjši, do 20-odstotni delež alternativnih naložb, kot so plemenite kovine, nepremičnine, zasebni dolg in morda tudi večje kriptovalute, kot je bitcoin. Sogornik ob tem opozarja na previdnost pri posameznih delnicah, obveznicah in kriptovalutah, razen bitcoina.

Tudi najbolj premišljena in razpršena naložbena strategija je danes pod vplivom številnih zunanjih dejavnikov. Na odločitve vlagateljev vse bolj vplivajo digitalna orodja, fintech aplikacije in umetna inteligenca (UI), ki spreminjajo dostop do informacij, hitrost odločanja in dojemanje tveganj.

Digitalizacija in finančna tehnologija (fintech) hitro spreminjata upravljanje osebnih financ ter način finančnega odločanja. Po besedah Mitje Vezoviška je "vpliv digitalizacije na finančno odločanje kot dvorezen meč. Hitrost informacij, ki jo omogočajo digitalne platforme in družbeni mediji, je pospešila tržne cikle: kar je nekoč trajalo teden dni, se danes zgodi v nekaj dneh".

Ker se informacije izjemno hitro širijo, se lahko tržni sentiment spremeni v zelo kratkem času, včasih celo v nekaj urah. To povečuje tveganje za hitre, čustvene in impulzivne odločitve vlagateljev, ki se pogosto odločajo na podlagi strahu ali želje po hitrem in velikem zaslužku, kar znižuje dolgoročne donose. Na drugi strani umetna inteligenca omogoča obdelavo ogromnih količin podatkov in prepoznavanje vzorcev v realnem času. Algoritmi se aktivno uporabljajo pri oblikovanju naložbenih strategij, vendar ostaja ključen človeški dejavnik, ki lahko pozitivno ali negativno vpliva na končne odločitve.

Za finančne svetovalce fintech pomeni predvsem priložnost. Uporaba centraliziranih orodij za nadzor portfeljev, davčno optimizacijo in avtomatizacijo rebalansa jim omogoča, da več časa namenijo stranki. Dodana vrednost finančnega svetovanja ni toliko v izbiri posameznih naložb, temveč v obvladovanju čustvenih odločitev vlagateljev, kar lahko pomeni tudi dva do tri odstotke dodane vrednosti na leto, je pojasnjil upravljavec osebnega premoženja.

UI že spreminja svet in način finančnega svetovanja ter vpliva na vse procese na področju investiranja. Deloma nadomešča svetovalce pri začetnih analizah in enostavnejših nasvetih, a ključen problem ostaja odgovornost. "Nobeno UI-orodje ne prevzema odgovornosti za nasvete, ki jih daje," je opozoril Mitja Vezovišek.

Fintech aplikacije, ki omogočajo trgovanje "s pritiskom na gumb", sicer olajšajo dostop do trgov, a hkrati povečujejo tveganje impulzivnih naložbenih odločitev. UI algoritmi vplivajo na čustva, kot sta strah in pohlep, ter spodbujajo pogosto trgovanje. To vlagatelje pogosto vodi v nakupe po visokih cenah in prodaje ob padcih, kar dolgoročno zmanjšuje donos portfelja.

Mitja Vezovišek tudi pri Slovencih opaža izrazit porast kratkoročnega špekuliranja, ki ga spodbujajo fintech aplikacije in vpliv družbenih omrežij. "Mnogi mladi vlagatelji investirajo v posamezne delnice ali kriptovalute z željo po hitrem zaslužku, kar ustvarja lažno samopodobo uspešnega investitorja. Posledica je pogosto trgovanje, kar je dolgoročno neučinkovito. Poskušanje ujeti pravi trenutek za vstop ali izstop s trga je izjemno težko," je pojasnil. Statistike kažejo, da lahko vlagatelj, ki v 20 letih zgreši le deset najboljših trgovalnih dni, izgubi več kot polovico končne vrednosti portfelja.

Možnost, da lahko kadar koli trgujemo, še ne pomeni, da tudi moramo; pogosto trgovanje portfelju po besedah sogovornik praviloma bolj škodi kot pomaga. Hitro trgovanje v mobilnih aplikacijah primerja z obiskom igralnice s hitrim dostopom do iger, kjer vas hkrati spodbujajo, da stavite na vroče trende in pozabite na disciplino, kar je vabljivo, a dolgoročno nevarno. Uspešno investiranje zahteva potrpežljivost in dolgoročno strategijo, ne pa nagibanja k tveganim, hitrim zaslužkom. Vlagatelji, ki poskušajo ugibati pravi čas za vstop ali izstop, so pogosto poraženi, vsaj na dolgi rok, je poudaril.

Mitja Vezovišek je med najpogostejšimi napakami slovenskih vlagateljev izpostavil pomanjkanje dolgoročne discipline, napačno upravljanje tveganj in nepoznavanje stroškov. Opaža, da pogosto začnejo vlagati brez ustreznih finančnih temeljev, kot je varnostna rezerva, zato so ob nepredvidenih dogodkih prisiljeni prodajati dolgoročne naložbe z izgubo. Velikokrat ne poznajo dejanskih stroškov naložb in izbirajo produkte z visokimi provizijami, zaradi česar letno plačujejo tudi več kot 2,5 odstotka stroškov. Velik problem so tudi čustva – strah, pohlep, čredni nagon in pretirana samozavest, ki vodijo v drage nakupe ob vrhuncih evforije ter prodaje v času padcev in panike. Obenem številni vlagatelji ne razpršijo naložb, temveč stavijo vse na eno ali dve naložbi in prevzamejo nesorazmerno veliko tveganje.

Leto 2026 bo zaznamovano z nadaljnjo digitalizacijo, tehnološkim napredkom in večjo vlogo umetne inteligence v osebnih financah, kar bo vlagateljem prineslo več transparentnosti in hitrejši dostop do informacij. Največjo novost za slovenske investitorje bodo predstavljali individualni naložbeni računi (INR), ki bodo od marca 2026 omogočili davčno ugodno dolgoročno vlaganje v delnice, obveznice in ETF-je.

Spreminja se tudi vloga finančnih svetovalcev, ki se morajo prilagajati digitalnemu okolju z uporabo sodobnih orodij in hkrati dokazovati dodano vrednost, ki presega zgolj izbiro naložb. Tako imenovana Advisor's Alpha lahko dolgoročno pomeni dva do tri odstotne točke letno, dosežejo pa jo s celovitim finančnim načrtom, davčno optimizacijo, obvladovanjem stroškov, svetovanjem in vodenjem vlagateljev pri obvladovanju čustev v času tržnih nihanj ter rednim, strukturiranim uravnoteženjem portfelja, je obrazložil Mitja Vezovišek.

Kombinacija znanja, discipline in tehnologije bo tudi dolgoročno ključna za uspešno vlaganje.