Razpršenost je eno ključnih načel uspešnega dolgoročnega upravljanja premoženja, zato se številni vlagatelji sprašujejo, kako oblikovati portfelj, ki prinaša stabilne donose ob čim manjšem tveganju. Dobro razpršen portfelj, ki vključuje delnice, obveznice, nepremičnine in alternativne investicije, je lahko ključ do uspeha, zlasti v obdobjih negotovosti.

Eden najpomembnejših elementov uspešnega vlaganja je ustrezna diverzifikacija. Razpršen portfelj vključuje različne vrste naložb, kar vlagateljem pomaga zmanjšati tveganje in izboljšati dolgoročne donose. 

"Oblikovanje naložbenega portfelja naj bo odvisno predvsem od finančnih ciljev vlagateljev, časovnega okvirja, tveganj, ki so jih pripravljeni sprejeti, in predvsem od poznavanja posameznih naložb oziroma naložbenih razredov," svetuje upravitelj premoženja pri NLB Skladih Jure Štimac. 

Delnice prinašajo višje donose, vendar hkrati tudi večje tveganje. Obveznice, ki so stabilnejše in varnejše, običajno zagotavljajo nižje donose, kar zmanjšuje tveganje. Nepremičnine so lahko stabilna izbira, saj njihove cene ne nihajo tako pogosto kot pri delnicah in obveznicah, je obrazložil.

Pomen ustrezne razpršitve in prilagajanja portfelja

Naložbe morajo biti vedno uravnotežene – ne premalo in ne preveč razpršene, in pri investiranju se je smiselno izogniti napakam. Nepremišljeni nakupi in strah pred zamudo priložnosti (fear of missing out – FOMO) pogosto vodijo do impulzivnih odločitev, kar je ena izmed najpogostejših napak. Vlagatelj, ki nepremišljeno investira, namreč pogosto ne razume, zakaj neka naložba raste, in posledično tudi ne prepozna razlogov za padec cene, ko se trend obrne. Takšne napake lahko vodijo v panične prodaje in povečanih izgub, opaža strokovnjak.

Pri oblikovanju preveč osredotočenih portfeljev vlagatelji pogosto podcenjujejo tveganje, kar vodi do slabo uravnoteženih naložbenih odločitev in večje izpostavljenosti tržnim nihanjem. Ena večjih napak je, da sledijo trenutnim trendom, namesto da bi upoštevali dolgoročno strategijo in realno oceno tveganja. 

Nepremišljeni nakupi, ki jih spodbuja strah pred zamudo priložnosti, pogosto vodijo do (pre)hitrih odločitev. Opisano pa vodi v naslednjo napako – panično prodajo ob padcu vrednosti naložb, je opozoril.

Pomembno je, da vlagatelji redno prilagajajo svoj portfelj glede na tržne razmere in osebne cilje. "Pogostost prilagajanja je odvisna od dejavnikov, kot so spremembe v tržnih razmerah, osebnih ciljih, življenjskih situacijah ali odnosu do tveganja," je pojasnil sogovornik. Pravilno prilagajanje pomaga vlagateljem ohraniti želeno ravnotežje med tveganjem in donosnostjo, saj rebalansiranje preprečuje prekomerno izpostavljenost delnicam, kar bi lahko povečalo tveganje. 

Če se na primer "delnice povečajo in začnejo predstavljati prevelik delež portfelja, to lahko dvigne tveganje. Zato je smiselno prodati del delnic in vložiti več v stabilnejše naložbe, kot so obveznice." Pomemben dejavnik pri investiranju je tudi vpliv stroškov in davkov. Vlagatelji morajo upoštevati davčne vidike in optimizirati naložbe, da zmanjšajo davčne obremenitve, kar lahko dolgoročno poveča donosnost.

Globalna razpršitev za dodatno varnost

Vključevanje tujih naložb prinaša dodatno razpršitev in zmanjšuje tveganja. Jure Štimac je navedel primer slovenskega varčevalca, ki vlaga zgolj na domačem kapitalskem trgu. Po njegovem pojasnilu pravzaprav nosi dvojno tveganje, saj lahko v primeru recesije v Sloveniji izgubi službo, dohodek in precejšen del prihrankov. Z globalno razpršenim portfeljem se tveganje bistveno zmanjša.

Pri globalnih naložbah pa je treba biti pozoren tudi na valutna tveganja, ki jih je mogoče obvladovati s pravilno izbranimi strategijami. Prednosti ustrezne razpršitve se najbolje izrazijo v obdobju gospodarske krize ali večjih tržnih nihanj, je poudaril upravljalec premoženja in opomnil, da so bili vlagatelji, ki so imeli v letu 2007 globalno razpršene portfelje z delnicami, obveznicami in nepremičninami, bistveno manj prizadeti kot tisti, ki so vlagali zgolj v slovenske delnice.

Razpršitev med različnimi regijami, panogami in naložbenimi razredi lahko bistveno ublaži izgube v času tržnih pretresov in padcev. Med pandemijo covid-19 je v ospredje stopila panožna razpršitev, saj je globalni vpliv pandemije prizadel številne sektorje. Medtem ko so trpele turistična panoga, trgovina in energetika, so bile tehnološke delnice veliko bolj dobičkonosne, je spomnil sogovornik.

Z ustrezno razpršitvijo in rednim prilagajanjem portfelja lahko vlagatelji izboljšajo svoje možnosti za dolgoročni uspeh ter zmanjšajo tveganja, ki jih prinašajo nepredvidljive razmere na trgih. V pomoč so lahko upravljavci skladov, ki natančno spremljajo gospodarske cikle različnih regij in panog. Na podlagi strokovnih ugotovitev ocenijo, kateri naložbeni razred je v obdobju rasti ali zatona, ter prilagodijo naložbe v portfelju.

Omejitev odgovornosti: vsebina ne predstavlja storitve investicijskega svetovanja. Vsebina ne predstavlja priporočil za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je namenjena informiranju javnosti. Trgovanje predstavlja tveganje in lahko povzroči izgube.