Kako izbrati prave delnice za trgovanje?

Bolj idiotskega članka še nisem prebral. Z preučevanjem delnic naj se ukrarjajo poklicni traderji na NYSE in NASDAQ borzah. Mi pa jim lahko zaupamo da so njihove ocene bolj točne od naših ocen. Če bi računalnik izbral katerikoli naključni statistično dovlj velik vzorec vseh 8 tisoč delnic kolikor jih je na voljo v ZDA, bi vsi donosi bili skoraj identični. Namen članka je to da bi se nepoučeni vlagatelj počutil nemočnega in bi prosil za pomoč aktivne upravljalce slovenskih aktivnih skladov ki ga bodo skubili z astronomskimi stroški.

Prav vsi v Sloveniji narejeni skladi so aktivno vodeni. Slovenske borzne hiše agresivno oglašujejo svoje sklade rekoč: “Sredstva vzajemnih skladov upravlja ekipa izkušenih upravljavcev in analitikov. Upravljavci iskladov dnevno spremljajo, kaj se dogaja na svetovnih kapitalskih trgih in v gospodarstvu in izbirajo uspešna podjetja z domišljenimi razvojnimi strategijami in potenciali. To je celodnevno delo, saj se zjutraj posluje na azijskih, čez dan na evropskih, popoldne in zvečer pa na ameriških borznih trgih”. SAVA INFOND “Vsak upravitelj ima ob sebi analitsko ekipo in tudi upraviteljski tim. Redno sestankujejo in skupaj odločajo katere vrednostne papirje kupovati. Pri izbiri se upošteva mnogo kazalnikov in analiz. Naši upravitelji redno spremljajo poslovanje podjetij, udeležujejo se skupščin da dobijo dober uvid v samo prihodnost podjetij”. TRIGLAVSKI SKLADI Nepoznavalec bi sklepal da bi aktivno vodeni skladi nad katerimi 24 ur dnevno bdijo mojstri slovenskega finančnega parketa morali imeti nadpovprečne donose. Če pa primerjamo donose aktivnih z donosi pasivnih skladov nad katerimi ne bdi nihče vidimo da prav vsi aktivno vodeni skladi strahovito zaostajajo (primerjalne podatke dobite če v iskalnik odtipkate PLENJENJE VLAGATELJEV) Kje je vzrok tega paradoksa? Situacija je pravzaprav izredno enostavna: Na trgu vrednostnih papirjev se nahaja omejena količina kapitala. Aktivni upravniki te količine ne morejo povišati, lahko jo samo prerazporejajo med seboj. Med aktivnimi upravniki se bije neusmiljen boj da bi za sebe in svoje kliente iztržili čim več. Vendar, če bo nekdo dobil več, bo za drugega moralo ostati manj. Kadar vlagatelji kupijo pasivne sklade (ETFe v EU, indeksne sklade v ZDA) dobijo povprečne donose ki so na dolgi rok izredno dobri (povprečni letni donosi velikih dragih ameriških podjetjij 10%, malih poceni 14.5%). Kadar pa vlagatelji najamejo aktivne upravnike bodo vsi aktivni vlagatelji kot skupina prav tako dobili povprečne rezultate od katerih pa bodo morali odšteti visoke stoške v upanju da bodo prav njihov aktivni upravnik premagal vse druge aktivne upravnike. Aktivno upravljanje bi delovalo le če bi vsi aktivni upravniki razen našega zaradi lenobe, zabitosti ali altruizma sedeli križem rok, počakali z nakupi in dovolil prav našemu upravniku da kupi delnice najbolj obetavnih podjetij po še nizki ceni prvi in si s tem zagotovi nadpovprečen donos. Seveda se to ne bo nikoli zgodilo. Še posebej obremenjevalno pa je dejstvo da slovenski aktivni skladi v povprečju zaračunavajo štirikrat višje stroške od aktivnih vlagateljev razvitega sveta. Tisto kar aktivni upravniki v Sloveniji počnejo je zgolj aktiven prenos kapitala iz računov klientov na svoj račun. Torej kapitala ne plemenitijo kot oglašujejo, temveč ga plenijo. Kot si lahko podrobneje ogledate če v iskalnik odtipkate plenjenje vlagateljev so prav vsi finančni produkti narejeni v naši domovini izredno dragi in katastrofalno neuspešni. Razlika med donosi slovenskih aktivnih skladov in pasivnih ETFov je zlasti očitna pri starejših produktih kjer je obrestno obrestni strošek “plemeniteljev” zaradi daljšega časovnega obdobja lahko vlagateljem naredil več škode. Del vzroka tiči v dejstvu da so vsi v Sloveniji ustvarjeni skladi aktivno vodeni in zato obračunavajo izredno visoke provizije za nepotrebne "usluge" ki škodijo vlagateljem in dajejo kruh upravljalcem, del pa tudi v nesposobnosti slovenskih managerjev ki v svojih ugibanjih zaostajajo za bolj izkušenimi market makerji Wall Streeta. Slovenski aktivno upravljan sklad tudi nikoli ni 100% investiran, saj potrebuje sredstva za morebitna izplačila investitorjev: kadar se vrednosti delnic večajo (v 70% mesecev), slovenski aktivni sklad izgubi del dobička.

To je članek za naivne, dokler se bodo veliki brokerji dogovarjali med sabo in dokler bodo,, shortali'' 1 delnico 1000x-kar je prepovedano je vsaka naložba v delnice loterija na žalost v večini na izgubo vlagatelja!