Je zdaj primeren čas za nakup delnic, morda obveznic? Ali pa je še vedno najbolje kupiti nepremičnino in zlato, kot so prepričani mnogi med nami. Dejstvo je, da nihče zagotovo ne ve, kaj se bo zgodilo jutri, obstaja le veliko analitikov, ki so dobro plačani, da dnevno poskušajo napovedati prihodnost. Kot se vedno znova izkaže, pa so pri tem uspešni le v dobrih 50 % primerih. Pogosto nas prihodnost preseneti, zato nihče izmed analitikov ne more večkrat zaporedoma pravilno napovedati prihodnosti. Prej kot sprejmemo, da je to nemogoče, bolje bo za naš denar.
A je bolje počakati, ker zdaj ni primeren čas za investiranje?
Čakanje na naslednjo priložnost ni najboljša strategija. Zgodovina nas uči, da je vedno pravi čas za investiranje, še posebej, če pri tem upoštevamo osnovna pravila. Glavni razlog, zakaj povprečen vlagatelj ne dosega donosov, ki jih ponuja trg, leži prav v tem, da ne upošteva osnovnih pravil. Zato jih na tem mestu še enkrat ponovimo.
Prvo pravi, da se izogibaj naložbam, ki jih ne razumeš, drugo pa, da višji, kot je pričakovan donos, višje je tveganje. Da bi tveganje omejili, moramo upoštevati tretje pravilo, ki pravi, da je razpršitev edino brezplačno kosilo. A to še ni dovolj, zelo pomembno je tudi četrto pravilo, ki govori o tem, da moramo paziti na stroške, in peto, ki nas opominja, da ne pozabimo na spremljanje in prilagajanje portfelja.
Glede na to, da imamo Slovenci še vedno več kot 25 mrd evrov na bančnih računih, ki praktično ne prinašajo nobenih obresti, inflacija pa je še vedno zelo visoka, je vprašanje, kam se splača vlagati razumljivo. Ker nihče ne ve, kaj bo zraslo jutri, je edini zanesljiv recept za investiranje ta, da vsa presežna sredstva vložimo v razpršen naložbeni portfelj. Ta naj vsebuje tako delnice, kot tudi obveznice, morda tudi druge alternativne naložbe, kot so nepremičnine, plemenite kovine, zasebni dolg ipd., pri tem pa upoštevajmo vseh 5 prej naštetih pravil in vztrajajmo.
Rezultatov morda ne bo takoj!
Nikar ne pričakujmo rezultatov čez mesec, leto ali tri. Investiranje je tek na dolge proge. Če bomo vztrajali 10, še bolje pa 20 ali več let, bomo zagotovo premagali inflacijo. Povprečni vlagatelj lahko na dolgi rok, če upošteva pravila in denar investira v razpršen portfelj, pričakuje cca 7% nominalni letni donos, medtem ko dolgoročna povprečna inflacija znaša manj kot 3 % na leto.
Če se vam 7 % letni donos zdi nedosegljiv, lahko dokaz za to hitro najdete. Delniški indeks S&P 500, ki ga sestavljajo delnice 500 največjih podjetij iz ZDA, je namreč v kateremkoli 20 letnem obdobju v zgodovini ustvaril cca 10 % letni povprečni donos. Seveda v razpršenem portfelju nimamo samo delnic, ker bi bilo to za marsikoga preveč tvegano, zato je 7% kar realna številka. Če pa se vam zdi, da je takšen donos premajhen, potem ste verjetno pod vplivom analitikov, investicijskih gurujev, televizijskih voditeljev ali koga izmed vaših kolegov. Mnogi izmed njih namreč pravijo, da vedo nekaj, česar drugi ne.
Stava na umetno inteligenco?
Četudi nas zgodovina uči, da lahko dolgoročno trg premaga manj kot 0,1 % vlagateljev, se takšni vedno znova najdejo. In ti bodo danes svetovali, da se splača vlagati v umetno inteligenco, ker je to tista inovacija, ki bo popolnoma spremenila svet. Morda to celo drži, a kupovati delnice podjetij samo iz ene panoge je vedno zelo tvegano. Če se vam stava izide, boste bogato poplačani, ampak kaj pa če se ne? Takšnih primerov stav na eno panogo ali celo eno podjetje, je bilo v zgodovini veliko. In večina malih vlagateljev se je pri tem pošteno opekla. Zato raje, kot da lovite vroče zgodbe in poizkušate premagati trg, nanj stavite. V razpršenem portfelju povprečnega vlagatelja danes najdete tudi delnice podjetij, ki so na čelu razvoja umetne inteligence.
Mitja Vezovišek, mag., je upravljavec osebnega premoženja
