V vzajemnih skladih, ki jih upravljajo slovenske družbe za upravljanje, trenutno varčuje blizu 340.000 vlagateljev, skupaj gre za več kot 5,8 milijarde evrov premoženja. Čista vrednost sredstev se v zadnjem letu povečuje, tudi na račun stalne rasti neto vplačil, pravijo v stanovskem združenju, kjer poudarjajo pomen finančnega opismenjevanja.
Družbe za upravljanje Generali Investments, NLB Skladi, Primorski skladi, Sava Infond in Triglav Skladi so konec letošnjega tretjega četrtletja upravljale 77 vzajemnih skladov. Od teh so bili vlagateljem najbolj zanimivi delniški skladi, v katerih je skoraj 70 odstotkov vseh sredstev.
"Čista vrednost sredstev v upravljanju se v zadnjem letu povečuje," je povedala direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Mira K. Veljić. Kot razlog za to je navedla rast tečajev vrednostnih papirjev na borzah ter stalno rast neto vplačil. Z izjemo leta 2018 vplačila v vzajemne sklade presegajo izplačila praktično že vse od leta 2015, v zadnjih mesecih se je ta razkorak povzpel tudi do 50 milijonov evrov.
Ta trend po njenih besedah kaže, da ljudje zaupajo v panogo. "To je v bistvu precej pomembno sporočilo. Kaže namreč, da je prišlo do zavedanja, da je vlaganje v vzajemne sklade bolj ali manj dolgoročna zgodba, kar nas veseli," je dejala.
Kot enega od produktov, za katerega zanimanje raste, je izpostavila t. i. varčevalne načrte, ki omogočajo dolgoročno varčevanje v vzajemnih skladih že z razmeroma nizkimi rednimi mesečnimi obroki. "Ta vplačila se povečujejo, varčevalcev je že več kot 70.000," je povedala Veljić.
V združenju si želijo, da bi se vplačila v varčevalne načrte, ki imajo trenutno v skupnem obsegu vplačanih sredstev v vzajemne sklade devetodstotni delež, še okrepila. "Želimo si to povečevati in menimo, da je ta način varčevanja dober nastavek za nek t. i. tretji steber pokojninskega varčevanja," je dejala. Cilj članic namreč je, da vlagatelji varčujejo na dolgi rok.
Članice združenja ob tem upravljajo tudi premoženje preko gospodarjenja, predvsem za pravne osebe. Teh sredstev je bilo konec letošnjega septembra za skupaj tri milijarde evrov. Dodatno dve članici upravljata dva alternativna investicijska sklada, kjer pa gre zaenkrat za nekaj sto milijonov evrov, saj je ta industrija še v začetkih.
Skupaj tako članice Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov upravljajo z 8,8 milijarde evrov premoženja, kar po besedah direktorice združenja ni malo. Vseeno pa se ji zdi slovenski trg še premalo razvit, če se primerjamo z Evropo. "Za primerljivimi državami v Evropi še vedno zaostajamo pri načinu varčevanja," je dejala Veljić.
V Sloveniji svoje vzajemne sklade tržijo tudi tuje družbe za upravljanje, katerih tržni delež se giblje pod desetimi odstotki. Veljić to veseli, saj dokazuje, da so slovenske družbe za upravljanje, kot je dejala, absolutno konkurenčne.
Predsednik upravnega odbora Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov in predsednik uprave družbe Triglav Skladi Benjamin Jošar je izpostavil vprašanje t. i. individualnih finančnih računov za finančne instrumente, ki jih je vlada umestila v lani sprejeto strategijo razvoja kapitalskega trga v Sloveniji. "Ideja je že znana v svetu, gre za to, da se popularizira dolgoročno varčevanje v tveganih oblikah naložb," je povedal. Želi si, da bi tovrstni računi zaživeli tudi v praksi.
Oba sta opozorila na slabo finančno pismenost v Sloveniji
Da imajo še kar nekaj dela na tem področju, je pokazala tudi raziskava na temo mladih in finančnih trgov, ki so jo spomladi izvedli v sodelovanju z družbo Valicon. Velika večina vprašanih je namreč na vprašanje, kaj bi naredili s 100.000 evri, odgovorila, da bi kupili nepremičnino, zemljišče ali zlato. "To kaže na skrajno konzervativnost, po drugi strani pa na nepismenost povprečne populacije," je dejala Veljić.
