Konec septembra je v Sloveniji delovalo 71 vzajemnih skladov, največji delež trga pa so si odrezali NLB Skladi z okoli 42 odstotki. Sledili so Generali Investments z okoli 30 odstotki ter Primorski skladi (te trenutno prevzema OTP) in Triglav Investments s po približno 14 odstotki.
Skupaj so konec septembra upravljali 6,9 milijarde evrov sredstev, do konca oktobra pa je ta vrednost narasla že na 7,2 milijarde evrov, je na srečanju z novinarji povedala direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov GIZ Mira K. Veljić.
Čista vrednost sredstev v upravljanju je bila za 20 odstotkov višja kot pred letom dni in za okoli 16 odstotkov višja kot konec lanskega decembra.
V združenju so veseli, da so za to rast enakovredno zaslužni rast vrednosti točk skladov in neto vplačila v sklade. V devetih letošnjih mesecih so neto vplačila dosegla 329 milijonov evrov, potem ko so se lani v celotnem letu ustavila pri 521 milijonih evrov. Če je bilo leto 2024 po neto vplačilih rekordno, Veljić pričakuje, da bo letos dosežen drugi ali tretji najboljši rezultat v zadnjem desetletju.
Okoli 70 odstotkov vseh sredstev v upravljanju je odpadlo na delniške sklade, okoli 20 odstotkov pa na mešane sklade. Preostalih 10 odstotkov so si razdelili obvezniški in denarni skladi.
Če so trendi pri vzajemnih skladih v Sloveniji in Evropi podobni, pa je razlika predvsem v tem, da je delež delniških skladov v Evropi povprečno precej nižji, delež ostalih vrst skladov pa višji kot v Sloveniji, je pojasnila Veljić.
Vlagateljev v vzajemne sklade je bilo konec junija nekaj manj kot 350.000 in se je v letu dni njihovo število povečalo za okoli 10.000 oz. za nekaj manj kot tri odstotke. Ta številka sicer realnosti ne odraža v celoti, saj se vlagatelji v več različnih skladov različnih ponudnikov štejejo večkrat.
Skoraj v celoti so bili sicer vlagatelji v vzajemne sklade fizične osebe, saj je bilo pravnih oseb med njimi le 0,4 odstotka. Povprečna vrednost vplačila na enega vlagatelja je bila junija pri 1552 evrih, kar je številka, ki bi jo v združenju radi zvišali.
Kljub razvoju digitalnih kanalov je med distribucijskimi kanali za privabljanje vplačil v sklade z okoli 85 odstotki vplačil prevladovala zunanja mreža, v kateri so bile glavni kanal banke.
Po besedah Veljić se družbe za upravljanje trudijo razviti lastno mrežo, predvsem prek digitalnih sredstev, a za zdaj Slovenci po tej poti še niso tako aktivni. Je pa predsednik upravnega odbora združenja Benjamin Jošar, tudi prvi mož Triglav Investments, povedal, da so vlaganja v digitalizacijo nujna, če želijo doseči mlada vlagatelje in spodbuditi njihova vlaganja.
Slovenija je sicer po osnovnih parametrih trga vzajemnih skladov, gledano na prebivalca, podobna članicam EU iz srednje in vzhodne Evrope, močno pa zaostaja po vlogi pokojninskih skladov na kapitalskem.
Jošar je tako ponovil, da je največja spodbuda boljši alokaciji premoženja po oceni združenja ustrezna pokojninska reforma, ki bi spodbudila individualno varčevanje v t. i. drugem in tretjem pokojninskem stebru. Ta bi bila še bolj pomembna od spodbudne in enostavne davčne zakonodaje. Pomembni se Jošarju zdijo tudi finančno opismenjevanje ter splošno zmanjšanje birokracije in regulative na področju vlaganj na kapitalskem trgu.
Združenje veseli, da je vzpostavitev enotnega kapitalskega trga v EU postal eden glavnih gradnikov ukrepanja za večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva. Na ravni unije se tako rojevajo nove pobude, ena takšnih so npr. tudi individualni naložbeni računi, ki bodo v Sloveniji zaživeli v prihodnjem letu.
Jošar vidi pozitiven vpliv teh posebnih davčno ugodnejših naložbenih računov na sektor vzajemnih skladov, čeprav bodo po njegovi oceni še v večji meri spodbudili neposredne naložbe v delnice na borzi.
Borzni trgi po svetu sicer v zadnjih mesecih izkazujejo bikovski trend. Tako borzni trg v ZDA letos ob upoštevanju še gibanja tečaja evra beleži okoli 20-odstotno rast, svetovni indeks MSCI World okoli 25-odstotnega, evropski Stoxx Europe 600 13-odstotnega, ljubljanski SBI TOP pa 47-odstotnega.
A ta bikovski trend sovpada s krepitvijo različnih tveganj. Med temi glavni evropski regulatorji kapitalskega trga izpostavljajo geopolitična tveganja, tveganje večjih popravkov vrednosti delnic na borzi, kibernetska tveganja in naraščajoči vpliv kripto sredstev na tradicionalne trge.
Jošar je dejal, da se v združenju npr. zavedajo nevarnosti balona vlaganj v tehnološka podjetja, povezanih z razmahom umetne inteligence, ki pretežno spodbuja rast ameriškega borznega trga. Nihče namreč trenutno natančno ne ve, kakšna bo pot razvoja umetne inteligence in njenega vpliva na družbo in gospodarstvo. Najboljši nasvet vlagateljem tako ostaja razpršitev naložb.
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV