Družbe za upravljanje Generali Investments, NLB Skladi, Primorski skladi, Sava Infond in Triglav Skladi so konec letošnjega prvega četrtletja upravljale 78 vzajemnih skladov. Od teh so bili vlagateljem najbolj zanimivi delniški skladi, v katerih je skoraj 70 odstotkov vseh sredstev.
"Čista vrednost sredstev v vzajemnih skladih se je lani zaradi znanih razlogov in padcev na trgih malenkost zmanjšala, kar pa smo letos že skoraj nadoknadili," je povedala direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Mira K. Veljić.
Tudi vplačil v vzajemne sklade je bilo skozi celo lansko leto več kot izplačil, predvsem spet v delniške sklade, ta trend pa se je nadaljeval tudi v letošnjem prvem četrtletju. "Kar kaže, da so mogoče naši vlagatelji postali bolj osveščeni, bolj zreli, da zaupajo v našo industrijo," je dejala.
Vzajemni skladi so po njenih besedah absolutno primeren produkt za male vlagatelje. "Ko govorimo o razvoju trga kapitala v Sloveniji, smo prepričani, da je produkt vzajemnih skladov eden bolj primernih za nastopanje na trgu kapitala za malega vlagatelja," je dejala.
Kot enega od produktov, za katerega zanimanje raste, je izpostavila t. i. varčevalne načrte, ki omogočajo dolgoročno varčevanje v vzajemnih skladih že z razmeroma nizkimi rednimi mesečnimi obroki. "Veseli smo, da se je ta produkt prijel, da je v porastu, varčevalcev je že 62.000," je povedala Veljić.
Članice združenja ob tem upravljajo tudi premoženje prek gospodarjenja, predvsem za pravne osebe. Teh sredstev je bilo konec letošnjega marca za skupaj 2,5 milijarde evrov.
Predsednik upravnega odbora Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov in predsednik uprave družbe Triglav Skladi Benjamin Jošar je izpostavil vprašanje trajnosti. Ta je pomembna tudi na področju finančnih institucij, saj te zbirajo denar od vlagateljev in ga nalagajo naprej. Če gre ta v projekte, ki so trajnostno naravnani, potem bo celoten razvoj gospodarstva sledil trajnostnim ciljem, je prepričan.
V EU danes že več kot polovica naložbenih družb za upravljanje upošteva trajnostne vidike. V Sloveniji je teh sredstev trenutno za približno pol milijarde evrov, a kot je prepričan Jošar, se bo številka v prihodnje le še večala.
Spomnil je, da je vlada pred kratkim sprejela strategijo razvoja kapitalskega trga v Sloveniji. "Menimo, da je to nujen, a še zdaleč ne zadosten korak k razvoju kapitalskega trga v Sloveniji," je dejal. Smiselno je razpršiti finančna sredstva, je dejal in opozoril, da imamo Slovenci večino prihrankov v depozitih. Kot alternativo, še posebej v času povišane inflacije, je omenil razmislek o varčevanju v vzajemnih skladih, ki so po njegovih besedah varni in ponujajo široko paleto varčevalnih produktov.
Ob tem pa se mu zdi pomembno vprašanje finančne pismenosti. "Vsi se moramo še bolj izobraziti na tem področju, tako podjetja kot posamezniki, da lahko potem informirano sprejemamo svoje naložbene odločitve," je dejal Jošar. V Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov si prav tako želijo enakopravne davčne obravnave vseh oblik naložbe kot tudi stabilnega davčnega sistema in zmanjšanja administrativnih bremen.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV