Zakaj cena zlata stagnira kljub konfliktu z Iranom?

Čeprav geopolitični konflikti običajno povzročijo rast cene zlata, saj velja za tradicionalno varno zatočišče, se ta scenarij med trenutnim konfliktom z Iranom ni ponovil, poročajo tuji mediji, med njimi CNBC. 

Zlato je med lansko 12-dnevno vojno z Iranom močno poskočilo, nato pa je izgubilo dobičke, ko je bilo razglašeno premirje. Toda dva tedna po začetku zadnjega konflikta njegova cena ostaja večinoma nespremenjena.

Zlato se je po napadih ZDA in Izraela na Iran 28. februarja zvišalo s 5.296 dolarjev (4.591 evrov) na 5.423 dolarjev za unčo (4.701 evrov), kar je bil dokaz, da je zlato varna naložba v času geopolitičnih pretresov. 3. marca pa je cena padla za več kot 6 % na 5.085 dolarjev (4.408 evrov). "Ta teden, ko se je konflikt stopnjeval, se je zlato trgovalo med 5.050 (4.378 evrov) in 5.200 dolarji (4.508 evrov). Nazadnje se je cena zlata na trgu trgovala po 5.175 dolarjih za unčo (4.487 evrov)," poroča omenjena stran.

Več dejavnikov prispeva k temu, da cena zlata tokrat ne raste, med njimi sta predvsem močnejši dolar in višji donosi na ameriške državne obveznice, ki odvračajo vlagatelje od naložb v zlato. To kaže, da včasih zunanji gospodarski dejavniki lahko preglasijo vpliv vojaških napetosti na trgu plemenitih kovin, kar vlagateljem prinaša nove izzive in drugačne perspektive.

Po besedah Rossa Normana, izvršnega direktorja Metals Daily, so glavni krivec močnejši ameriški dolar in višji donosi na ameriške državne obveznice. Dolar je očitno v vzponu, kar draži zlato za tiste, ki ga kupujejo z drugimi valutami. Poleg tega se ameriške obveznice trenutno zdijo privlačnejše. To pomeni, da vlagatelji raje vložijo svoj denar v obveznice, ki jim prinašajo obresti, namesto v zlato, ki ne prinaša nobenih obresti. V obdobju višjih obrestnih mer je logično, da se naložbe z donosi, kot so obveznice, zdijo boljše od tistih brez donosov, kot je zlato. Ross Norman je poudaril, da so cene zlata in srebra "precej mlahave". Povedano preprosto, ko dobiš dober donos drugje, je privlačnost zlata zmanjšana. Vlagatelji so postali previdni, saj iščejo naložbe, ki jim prinašajo dohodek, in obveznice trenutno izpolnjujejo to vlogo bolje kot plemenite kovine, kljub njihovemu statusu varnosti v kriznih časih.

Druga pomembna skrb, ki vpliva na ceno zlata, je potencialni dvig inflacije in posledično višje obrestne mere. Ross Norman poudarja, da bi rast cen nafte lahko vodila do dolgotrajnejše inflacije, če bi se težave v Hormuški ožini nadaljevale. Gre za vitalni pomorski koridor za transport nafte in plina. 

Tak scenarij bi prisilil centralne banke k boju z naraščajočo inflacijo, kar običajno pomeni dvig obrestnih mer. Ko se te zvišajo, naložbe, ki prinašajo donos, kot so državne obveznice, postanejo bolj privlačne v primerjavi z zlatom, ki ne prinaša obresti. S tem se zmanjša relativna privlačnost zlata. Višje obrestne mere delujejo kot nekakšen magnet za vlagatelje, ki iščejo zaslužek na svojem kapitalu, in v tem primeru zlato pač ne more konkurirati. To so vlagatelji jasno prepoznali in so zato bolj previdni pri odločanju, kam vložiti svoj denar med trenutno negotovostjo, saj upoštevajo tudi morebitne širše gospodarske posledice, poroča CNBC.

Drug pomemben razlog za neobičajno obnašanje zlata je povezan s psihologijo vlagateljev v času krize. Amer Halawi, vodja raziskav pri Al Ramzu, razlaga, da konflikti pogosto sprožijo val panične prodaje, kar na trgu ustvari likvidnostno krizo. V takšnih okoliščinah so trgovci prisiljeni prodajati vsa sredstva, ne glede na njihovo naravo, samo da ohranijo likvidnost. 

Halawi je za CNBC dejal: "Če pride do krize likvidnosti, se bo prodajalo skoraj vsa sredstva, dokler se situacija ne razjasni in kapital ponovno ne najde poti do varnejših naložb." To pomeni, da tudi zlato, čeprav je tradicionalno varno zatočišče, ni imuno na te pritiske. Namesto da bi takoj raslo, je v začetni fazi krize pogosto deležno prodaje. Trgovci potrebujejo denar in so pripravljeni prodati, kar imajo, da bi preživeli negotovo obdobje. Ko se situacija umiri, pa se ponavadi zgodi okrevanje, vendar je treba to upoštevati pri kratkoročnih napovedih cen, saj se zlato obnaša precej bolj kompleksno kot mnogi pričakujejo.

Priznan tržni vzorec, ki se pogosto ponovi med šoki, je začetni padec cene zlata, ki mu sledi okrevanje. Amer Halawi poudarja: "Tradicionalno, ko je šok, se celo zlato razprodaja in nato okreva pozneje." To pomeni, da je zlato v začetni fazi krize, ko vlagatelji panično prodajajo, deležno enake usode kot mnoga druga sredstva. Vendar se, ko se situacija stabilizira in ko se znova oceni tveganje, vlagatelji ponovno obrnejo k zlatu. 

Ta strategija razprodaje za pridobitev likvidnosti se pogosto izkaže za kratkoročno dejanje, ki pa ne odraža dolgoročnega zaupanja v vrednost zlata. Po začetni fazi zmedenosti, se kapital pogosto preusmeri nazaj v varna zatočišča, kot je zlato, ko so bolj rizične naložbe že prodane. Ta tradicionalna logika potrjuje, da se je v primeru likvidnostne krize vedno razprodajalo vse, kar je bilo mogoče, da bi se rešili in pridobili potrebno likvidnost. Zato je pomembno razumeti, da zlato ne ponuja nujno takojšnjega dviga ob prvem znaku težav, temveč prej stabilizacijo in rast v kasnejši fazi kriznega cikla, ko vlagatelji iščejo dolgoročno varnost. Prav tako so ta obnašanja na trgu tisto, kar prinaša izziv tako izkušenim, kot tudi novim vlagateljem v segmentu plemenitih kovin.

Kljub kratkoročni volatilnosti in zadržanosti cen, bančne napovedi za zlato ostajajo optimistične. To pomeni, da so finančni strokovnjaki prepričani v dolgoročni potencial te plemenite kovine. Na primer, J.P. Morgan predvideva, da bo cena zlata do konca leta 2026 dosegla 6300 dolarjev za unčo. Tudi Deutsche Bank stoji za svojo ciljno ceno, ki znaša 6000 dolarjev za unčo do konca letošnjega leta. Te napovedi so pomemben pokazatelj, da se ne smemo osredotočati zgolj na dnevna nihanja. Gre za priznanje, da ima zlato dolgoročno vlogo kot sredstvo za ohranjanje vrednosti in kot varni pristan, ne glede na kratkoročne prepreke. Za vlagatelje to pomeni, da naj kratkoročnih dogajanj ne jemljejo kot dokončen pokazatelj, ampak naj upoštevajo širšo sliko in potencialno rast, ki jo napovedujejo velike banke. Čeprav so trenutni izzivi in neobičajno obnašanje cen morda presenetljivi, se zdi, da so temelji za prihodnji vzpon trdni. Ključno je torej ohraniti mirno kri in verjeti v dolgoročni trend.

Aktualni konflikt z Iranom prinaša nenavaden fenomen na trgu zlata – namesto tradicionalnega vzpona cen, opazimo presenetljivo stabilnost. Razlogi za to so, kot smo videli, številni in prepleteni. 

Vir: CNBC