Javni dolg Slovenije je konec drugega četrtletja 2023 znašal 42,4 milijarde evrov oziroma 70,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Po vrhuncu v letu 2015, ko je znašal 82,6 odstotka BDP, se je do leta 2019 postopoma znižal na 65,4 odstotka BDP. Zatem se je zaradi epidemije covid-19 vnovič zvišal. Leta 2020 se je ob upadu BDP in ob interventnih ukrepih za blaženje posledic epidemije ter povišanjem gotovinskih rezerv države spet povečal, in sicer na 79,6 odstotka BDP. Zmanjševati se je začel v letu 2021 zaradi gospodarskega okrevanja in zmanjšanja rezerv.

Konec leta 2022 je znašal 41,2 milijarde evrov oziroma 72,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), napovedi pa kažejo, da bo konec leta 2023 znašal 44,04 milijarde evrov oziroma 69,9 odstotka BDP. Številka pomeni, da bo konec letošnjega leta vsak prebivalec Slovenec dolgoval več kot 20.000 evrov. Jesenska napoved gospodarskih gibanj, ki jo je septembra objavil Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), pa v prihodnjem letu predvideva zniževanje dolga v deležu BDP z ocenami, da bo konec leta 2024 znašal 68,9 odstotka BDP oziroma 46,4 milijarde evrov. Pravi cilj medtem ostaja nižji javni dolg, ki bi se gibal bolj proti 60 odstotkom BDP.

Kakšni so ukrepi za znižanje javnega dolga?

Na višino javnega dolga vpliva več dejavnikov in na finančnem ministrstvu so med glavnimi vzroki za spreminjanje javnega dolga v obdobju od osamosvojitve do danes našteli: financiranje primanjkljaja državnega proračuna, "kar predstavlja poglavitni del", prevzem dolgov nekdanje Jugoslavije, sanacija bančnega v letih 2013 in 2014 in realnega sektorja v zgodnjih devetdesetih, financiranje posebnih razvojnih programov, predfinanciranje oziroma povečano zadolževanje v tekočem letu za odplačilo dolga iz naslova glavnic prihodnjih dveh proračunskih let in denarna pomoč drugim državam članicam Evropske unije. 

Država sicer določa meje svojega zadolževanja preko letnega Programa financiranja in Zakona o javnih financah, ki dovoljuje predhodno zadolžitev do mere, vezane na zapadle glavnice javnega dolga v prihodnjih dveh letih. A trenutna gospodarska situacija vpliva na z zakonom in programom določene meje dovoljenega zadolževanja. Je pa treba pri upravljanju in navajanju dolga upoštevati likvidne rezerve, ki so finančna sredstva, ki jih ima država na voljo. Trenutno skupaj znašajo 21 odstotkov BDP (seštevek likvidnih rezerv enotnega zakladniškega računa države 13,5 odstotka BDP in državnega proračuna 7,5 odstotka BDP) in bodo bo po ocenah finančnega ministrstva dejansko zmanjšala neto zadolženost države. Tako naj bi predvidoma ostala pod maastrichtsko mejo 60 odstotkov BDP. Nezavidljiva gospodarska situacija in drugi dejavniki torej vplivajo na javni dolg, ki pa bo zaradi rezerv in tudi zaradi načina upravljanja po predvidevanju ministrstva vseeno predvidoma ostal v mejah dovoljenega.

Za obvladovanje in zmanjševanje državnega dolga vlada hkrati načrtuje več ukrepov, vključno s strategijo upravljanja z dolgom za obdobje 2023–2025, ki vključuje štiri poglavitne strateške cilje: pravočasno financiranje proračuna, zmanjšanje stroškov financiranja ob nadzorovanju tveganj, širjenje investicijskega zaledja in komunikacijo s pomembnimi mednarodnimi ustanovami ter krepitev likvidnosti in razvoj sekundarnega trga državnih vrednostnih papirjev. Na ministrstvu ob tem izpostavljajo, da ima Slovenija dostop do različnih virov financiranja in raznolike vlagatelje, kar je zaželeno, saj lahko naložbe v raznolikost vlagateljev pripomorejo k znižanju stroškov zadolževanja. V prihodnje bo obenem ključno tudi upravljanje financiranja in ohranjanje likvidnosti državnih obveznic na sekundarnem trgu z uravnoteženjem ponudbe in povpraševanja, so dodali.

Na UMAR menijo, da so se vladni ukrepi osredotočili predvsem na obvladovanje posledic COVID-19 in na blaženje energetske draginje. Spomnili so še na ukrepe za davčno razbremenitev prebivalcev, vključno z zvišanjem splošnih olajšav pri dohodnini in odpravo dodatnega davka na motorna vozila, in hkratni dvig nekaterih javnih izdatkov, kot so dvig plač v zdravstvu in sociali ter dodatna sredstva za raziskave in razvoj. Na UMAR vedo, da gre "za pomembne vsebinske premike pri urejanju posameznih področij, ki odgovarjajo tudi na dlje časa neobravnavane dolgoročne izzive", a hkrati pogrešajo dodatne ukrepe za javnofinančno vzdržnost socialne zaščite in za zeleni in digitalni prehod. Poudarjajo potrebo po usmeritvi v dolgoročne razvojne izzive in po postavitvi prednostnih področij proračunske porabe, tudi s pomembnim ciljem umirjanja inflacijskih pritiskov.

"Fiskalno politiko bo v letih, ki sledijo, zaznamovala zahteva po vnovičnem spoštovanju fiskalnih pravil in odprava posledic naravnih nesreč, ki so Slovenijo prizadele v juliju in avgustu 2023. Po skoraj štirih letih se bo na ravni EU prenehala uporabljati splošna odstopna klavzula, hkrati pa se predvideva, da ne bodo več izpolnjeni tudi pogoji iz Zakona o fiskalnem pravilu, ki so omogočali uveljavljanje izjemnih okoliščin na nacionalni ravni," so opisali na finančnem ministrstvu. Navedeno "pomeni, da je v naslednjih letih potrebno zagotoviti postopno zniževanje strukturnega primanjkljaja, pri čemer je pomembno, da konsolidacija ne ogrozi gospodarske rasti. Ker pa so fiskalna pravila na ravni EU v fazi prenove, še niso dokončno znane podrobne kvantitativne usmeritve za fiskalno politiko v srednjeročnem obdobju." 

Slovenija ima nižji dolg od evropskega povprečja 

Čeprav se morda zdi številka visoka, pa dolg ni najvišji in tudi napovedi niso slabe. Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami Evropske unije in evroobmočja razmeroma nizko raven javnega dolga (72,3 odstotka BDP v letu 2022), kar je nižje od povprečja v Evropski uniji (83,5 odstotka BDP) in v evroobmočju (90,9 odstotka BDP). Bonitetne agencije hkrati ocenjujejo, da je javni dolg obvladljiv, in v prihodnjih letih napovedujejo njegovo postopno zmanjševanje v razmerju do BDP, pa tudi stabilne bonitetne ocene kažejo na pričakovanje, da se kreditno tveganje Slovenije v srednjeročnem obdobju ne bo spremenilo, so poudarili na finančnem ministrstvu.