Prihranite 100 evrov na mesec brez odrekanja

Ko govorimo o varčevanju, si mnogi predstavljajo stroge omejitve, odrekanje drobnim užitkom in nenehno preračunavanje. A resnica je precej bolj spodbudna: prihraniti 100 evrov na mesec je povsem realno – brez bistvenih odpovedi in brez občutka, da si česa prikrajšan. Ključ ni v tem, da porabimo manj za vse, temveč da pametneje upravljamo s tistim, kar že porabimo.

Finančni strokovnjaki se strinjajo, da največ denarja izgine pri majhnih, ponavljajočih se stroških, ki jih pogosto sploh ne opazimo. Prav tu se skriva priložnost za prihranek.

Kot poroča Forbes, večina ljudi podcenjuje mesečne stroške naročnin in manjših samodejnih plačil. Aplikacije, spletne storitve, članarine ... vsaka posebej morda ne predstavlja velikega zneska, skupaj pa hitro nanesejo 30, 50 ali celo več evrov na mesec.

Kaj lahko naredite:

- Preglejte bančni izpisek zadnjih dveh mesecev.

- Označite vse ponavljajoče se stroške.

- Odpovejte ali začasno ustavite tiste, ki jih redko uporabljate.

Že ukinitev dveh ali treh naročnin lahko pomeni nekaj evrov prihranka brez kakršnegakoli vpliva na kakovost življenja.

Po podatkih, ki jih navaja NerdWallet, gospodinjstva pogosto porabijo več za spontano prehrano kot za načrtovane nakupe. Kava na poti, hitra malica, nepotreben obisk trgovine brez seznama – vse to se sešteva.

Ne gre za to, da bi se odpovedali dobrim obrokom, temveč da načrtujete nakupe, kupujete bolj premišljeno in poskrbite, da zavržete manj hrane. Skupaj lahko pri hrani brez odrekanja prihranite 30–40 evrov mesečno.

Realni prihranki:

Nekaj kav manj na teden:10 evrov

Manj impulzivnih nakupov v trgovini:15–20 evrov

Boljši izkoristek živil doma:10–15 evrov

Kot poroča The Guardian, akcije pogosto spodbujajo večjo porabo, ne pa dejanskega prihranka. Kupimo več, kot potrebujemo, ker se zdi ugodno, rezultat pa je velikokrat višji račun.

Namesto lova na popuste se bolj splača:

- spremljati stalne cene,

- primerjati ceno na enoto,

- kupovati le tisto, kar res potrebujete.

Manj impulzivnih nakupov pomeni 10–20 evrov prihranka brez občutka, da ste se čemu odpovedali.

Po poročanju CNBC se veliko ljudi ne zaveda, da lahko z enostavnimi prilagoditvami znižajo stroške, ne da bi to sploh opazili v vsakdanjem življenju.

Primeri:

- menjava mobilnega paketa,

- cenejše zavarovanje ob enakem kritju,

- optimizacija porabe elektrike ali ogrevanja,

- boljši pregled bančnih stroškov.

Takšne spremembe pogosto prinesejo 10–25 evrov prihranka mesečno – z minimalnim vložkom časa.

Ena najbolj učinkovitih metod varčevanja je zagotovo avtomatski prenos denarja takoj po prejemu plače. Če si vsak mesec samodejno prenesete 100 evrov na varčevalni račun, se na "izgubo" hitro navadite – ker jih preprosto ne vidite kot razpoložljiv denar. Gre za preprost psihološki trik, ki deluje boljše kot katerikoli varčevalni izziv.

Zapomnite si, da varčevanje ni kazen in ne zahteva drastičnih rezov. Pogosto gre le za to, da prenehamo plačevati stvari, ki nam ne prinašajo prave vrednosti. Ko denar porabljamo zavestno, se prihranek zgodi skoraj sam od sebe. In kar je najpomembneje: 100 evrov na mesec je 1.200 evrov na leto! To pa je znesek, ki že konkretno vpliva na občutek finančne varnosti.