Svet Banke Slovenije predlaga dvig zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnika. "Predlog predvideva zvišanje zneska s sedanjih 745 na 840 evrov mesečno," je pred dnevi povedal guverner Primož Dolenc. Novi znesek bi se po načrtih uveljavil s prihodnjim letom.
Skoraj vsak ima načrt, ki ga že nekaj časa prestavlja. Prenova kopalnice, ki bi bila že zdavnaj potrebna. Avto, za katerega vemo, da mu leta niso več najbolj naklonjena. Streha, ki ob vsakem močnejšem nalivu znova opozori nase. Ali pa električno kolo, o katerem razmišljamo že dve sezoni, a nakup vedno prestavimo na "bolj primeren trenutek". Razlog je pogosto zelo preprost: trenutno nimamo dovolj sredstev ali pa svojih prihrankov ne želimo porabiti do zadnjega evra.
V Združenju frank in Zvezi potrošnikov Slovenije so najemojemalce posojil v švicarskih frankih pozvali, naj se odločijo za tožbe proti bankam. "Vse tiste, ki razmišljajo o tem, pozivam, da to storijo čim prej," je dejal odvetnik Robert Preininger.
Pri izbiri stanovanjskega kredita se večina najprej osredotoči na obrestno mero in višino mesečnega obroka. A končna cena financiranja nepremičnine je precej višja. Kreditojemalce poleg kredita in obresti doletijo še številni dodatni stroški – od cenitve nepremičnine in notarskih storitev do zavarovanj, bančnih nadomestil in stroškov zemljiškoknjižnega postopka, ki lahko skupaj nanesejo več tisoč evrov.
Ob rekordnih cenah stanovanj in vse višjih najemninah se poraja vprašanje, ali se bolj splača kupiti nepremičnino s kreditom ali ostati v najemu. Čeprav nakup v Sloveniji še vedno velja za varno dolgoročno odločitev, finančna primerjava ni enostavna.
Ko kreditojemalec izgubi službo, ga pogosto skrbi, kako bo še naprej odplačeval kredit. Zamude pri plačilih sprožijo vrsto posledic, ki se začnejo z opomini in lahko končajo s sodno izvršbo, vmes pa se dolg postopoma povečuje. A postopki niso ne hitri ne samodejni. V bankah zato poudarjajo, da je ključno hitro ukrepanje, saj je v zgodnji fazi pogosto še mogoče najti skupno rešitev in se izogniti še hujši finančni stiski.
Slovenski kreditojemalci se soočajo z vprašanjem, ki lahko pomembno vpliva na njihove dolgoročne finance - ali izbrati fiksno ali variabilno obrestno mero. Primerjave ponudb slovenskih bank kažejo, da so razlike manjše kot pred nekaj leti, vendar lahko že razmeroma majhna rast referenčne obrestne mere pomeni več sto evrov višji mesečni obrok.
Razkrivamo praktične razloge, zakaj tudi najbogatejši posamezniki, kot sta Elon Musk in Mark Zuckerberg, uporabljajo hipoteke namesto gotovine za nakupe nepremičnin. Ključna je matematika donosnosti naložb proti stroškom kredita in izogibanje vezavi likvidnega kapitala.
Cene zimskih počitnic po Evropi letos dosegajo rekordne ravni, zato se številne družine sprašujejo, ali si sploh še lahko privoščijo klasičen oddih. Poglejte, zakaj so stroški tako zrasli in katere rešitve izbirajo gospodinjstva. Kako je pri nas v Sloveniji?
Kredit za upokojence ni nedosegljiv, a ga pogosto težje dobijo kot zaposleni. Pokojnine so praviloma nižje, ročnosti pa so zaradi starostnih omejitev krajše, zato lahko že manjši znesek pomeni precej visok mesečni obrok. Do katere starosti banke odobrijo kredit in kaj preverjajo?
Hrvat je s strateškim varčevanjem in brez kredita kupil stanovanje – preberite, kako mu je uspelo.
novice
šport
popin
tv oddaje
Vizita.si
Okusno.je
Zadovoljna.si
Moskisvet.com
Bibaleze.si
Cekin.si
Dominvrt.si
Moskisvet.com
